Kredarica ali Twitter iz oči v oči, pa še brez interneta

Če ne nasedemo na ceneni moralizem, ki mu ni ušel niti pretežni del načeloma misleče levice, ob dogodku na Kredarici ter si poskušamo odgovoriti na vprašanje, kaj se je tam v objemu mitologiziranih vršacev zgodilo, je odgovor zelo enostaven.

Zgodil se je twitter iz oči v oči. Zgodil se je TW brez interneta in brez zavetja distančnega ping-ponga oz. tuc-tuca, če vam je ljubše. Zgodil se je TW brez vmesnega zaščitnega (požarnega) zidu. Pika!

Seveda je najbolj enostavno zapasti v infantilnost opravičevanja po katerem mi sami nismo nič soodgovorni, kaj šele krvi, mar ne? Kakšen lik, da ne rečemo škis, je čemerni politično ostareli Ivan Janez ter kakšne že leta stresa oz. sika, itak vemo, mar ne? In tudi mlado sindikalistko, ki jo je sikanje o “Polju” spravilo “na obrate”, je seveda najlažje okarakterizirati za “histerično …”. To, da se bo Tonin potuhnil, pa smo tudi vedeli, mar ne? Hmmm, in mi smo spodobni ter lahko še malo solimo pamet, kot je to poskusil tudi “žižkovsko” Luka, pa ga je Nika K. upravičeno kritizirala ter ob tem ne doživela ravno odobravajoče razumevanje.

No, kako je s politizacijo (pol)javnega prostora, je povedal neki drugi Luka. Lisjak Gabrijelčič, po mojih minimalnih kriterijih žal skorajda edini politični analitik z EMŠO pod 50, ki ga jemljem resno. Tudi v primerih, ko in če se z njim ne strinjam. Tokrat se z LLG izdatno strinjam. Kako je z državljansko nepokorščino in ustavno pravico do protesta ter kaj vse to lahko pomeni, pa je zapisala že omenjena Nika Kovač. Se ste informacijsko pismeni, “poguglajte”.

A seveda je TW brez neta na Kredarici oziroma njegovo “razumevanje” spet zgrešilo poanto. Pričakovano zgrešilo. Zgrešilo, ker smo v oblaku infatilizma, ki ne preveva le slovenske politike v ožjem smislu, preveva v veliki meri nas kot celoto. Vedno je nekdo drugi odgovoren, vedno je nekdo drugi krivi.

Če bi malo preklopili na mišljenje, bi mogoče dojeli, da se nam tozadevna trumpizacija politike oz. javnega diskurza dogaja že več kot debelo desetletje na dobrega četrt stoletja podlage. Marko Crnkoviči je že pred leti lepo poantiral, da smo v Sloveniji glede sistema vrednot bolj levosučni, formo političnega ubesedovanja pa smo prepustili, da jo oblikuje Janez Janša. Še pomnite, kako so v nekakšnih populistično debatnih oddajah ala Piramida, če imam pravilno ime oddaje v spominu, vabili vsled “uravnoteženja” na RTV SLO politične like za katere se je vedelo, da bodo ubesedovali to, kar se sedaj veselo počne na TW, kjer je vsak, ki ne misli tvojo misel, že “budala”, če že ne “golazen”?

Še pomnite, kako ste se po FB hvalili, da vas je zastavonoša tozadevnega osiromašenja in primitivizacije politike na TW “zabanal”. Uhhh, res uspeh, za spomenik postaviti, sem si mislil, ko so tozadevne objave pisali tudi znanci in prijatelji, ki sem jih imel za misleča bitja. Identično si mislim glede tega tudi danes.

Takisto še vedno mislim, da je Pixi moj edini FBF, ki me lahko pošlje nekam, tudi v 3PM, pa ga Tete ne bodo “zabanale”. Ker 1. velja tisto, kar je L. Lisjak Gabrijelčič povedal in ker 2. Pixi gara tam, kjer so države in politike odpovedale. In razumem tudi iracionalno dretje mlade mame na mene politika neko nedeljo na železniški postaji Maribor pred nekaj leti. Mož gre na šiht v tujino, deca jočejo, ker ata odhaja, jaz sem strelovod, ki je kriv za vse gorje, ki jih/jo čaka.

A ne sprejmem to zlagano malomeščansko relativizacijo in moraliziranje Kredarice. Janez je, kakršen pač je. To, da ni obrobna figura slovenske politike sorodno kot npr. kakšna njemu sorodna plemenitost, je naše maslo. Ja, mi, tudi ti, ki to bereš, si za to soodogovoren, da ne rečem kriv.

Mediji, ki nimajo publike, bralcev/poslušalcev/gledalcev/odjemalcev, propadejo. Kdo vam drži pištolo na glavi, da jih z vašo participacijo podpirate, če gojijo “profesionalizem”, kaj idiotsko primitivnega je siknil politik A ter kaj mu je na TW ali katerem od ostalih t.i. socialnih omrežjih odgovoril “konkurent” B in kaj je dodala kolegica C (Npr. trenutno najbolj patetična je škrbina preostanke SMC, ko se morata zlasti vodja poslanske skupine in predsednica odbora za zunanjo politiko delati večje janšiste od žolto-modrih v plehkosti njih čivkov.)? Gledamo in poslušamo to, kar si želimo. Celo več, izvolimo si, znotraj nabora obstoječega, to, kar si pač izvolimo (To, da je bilo vreme na dan volitev ali prelepo ali pregrdo za aktivacijo, enostavno ni opravičljiv izgovor, mimogrede.). Simpl. In posledično smo v stanju, ko celo “resni” medij zapiše “in predsednik vlade se še ni odzval na TW…” (sic!) ter se nam zdi to normalno, čeprav dobesedno plačujete celo četico PR osebja, ki ga ima tako katerikoli PV kot ministri in ministrice kot … in so proračunska postavka.

Seveda ne stigmatiziram kar počez TW, ki se ga da tudi dobronamerno uporabljati od npr. sporočanju državljanom, kako naj ukrepajo ob izrednih razmerah, do twitter diplomacije. TW je v Slovenji žal pretežno le oder nizkih strasti, ki brbotajo v nas. A za stanje politične (ne)kulture v katerem smo, smo soodgovorni vsi mi.

Če smo se plebiscitarno odločili, da gremo po svoje, da postanemo nacija, potem po 30 letih moramo končno dozoreti v politična bitja, ki ne bodo infatilno nebulozila “vsi so isti, vsi kradejo”, kar seveda ne drži. V politična bitja, kjer bo nekdo moral tudi prevzeti zahtevnosti profesije politike v ožjem smislu ter tudi pristati na učna leta in razgradnjo lastnega egotripa. Ne pa, da se nam bo to dogajalo, kot se je npr. zgodilo meni ali pa da bomo pristajali na negativno strankarsko selekcijo kimavcev brez hrbtenice v nekakšni večni ligi prevladujoče netalentiranih političnih naturščikov, kar seveda odgovarja stari kapitalski eliti, kot bi to korektno ubesedil Franček Drenovec. Ker ja, Milan Brglez ima še kako prav, ko pravi, da je bistvo demokracije tudi samoomejevanje.

A pred tem je potrebno očistiti (politični) vrt pleveli arogantnega primitivizma, ki smo ga leta skupaj zalivali. Primitivizma, kjer bo vsak drugi in drugačen razčlovečen. In tozadevno ravnanje ni tuje levici, kot si to rada samovšečno domišlja. Če povem aktualno, nekdo, ki se boji cepljenja in ga zavrača, ni “cepec”. Je praviloma le prestrašen človek, ki ga moraš poskusiti razumeti.

Pri vrtnarjenju obstajajo alternativni pristopi, ki so pleveli bolj naklonjeni. A politika naj ne bi bila vrtnarjenje, kje bomo dopustili, da plevel primitivizma prevlada, kar se nam dogaja stopnjujoče že 20 let in pospešeno zadnjih 10 let. Primitivci v politiki se morajo začeti bati državljank in državljanov, kot to v zadnjem intervjuju ubesedi Žiga Divjak. Na nas je, da teater politike postane polje javne rabe uma, ki ga ne bodo pojedli ionescovi nosorogi, četudi je komu privlačna “brezumna čreda”. In tudi, če se številni drugi vedejo kot “nosorogi”, to ni opravičilo, da še sami to najprej igramo in to tudi postanemo. Amen.

P.S.: Tete so mi zatežile, naj se odzovem. Evo, odziv je kratek. Problem smo mi, soočimo se s tem dejstvom.

Glede romanja na Triglav pa bom rekel, da so mi osebno tuje politične zlorabe tozadevnega simbolnega mesta, ne glede na to, kdo nanj vlači svoje zastave in malikovalce. Idi, napolni si baterije, daj gmah in ne pričakuj, da bomo orgazmirali vsled tvojega napora.

Na tabli bližnjega knjižnega antikvariata na Koroški cesti v Mariboru je bila še včeraj s kredo zapisana misel, ki gre nekako takole: “Zakaj v gorah stanuje svoboda? Ker v dolinah stanujejo ljudje”.

Sam bi dodal, če v dolinah ne bomo pozabili biti človeku človek, tudi na Kredarici ne bo več potrebe po “Twitterju brez interneta”.