Priznam, da me bitke in bevski na Twitterju ne zanimajo, tozadevno sem konzervativni politik za katerega je politika javna raba uma in ne udarec na prvo žogo. Lep primer tega je zadnja “afera”, ki je po imenu mislišča povezana z meni zelo ljubim flamskim slikarjem.
Bruegel – eno kvalitetnejših mislišč (think tank) zlasti evropskih ekonomsko-razvojnih politiki, ki nosi ime po znanem flamskem slikarju – je primerjal nacionalne programe za okrevanje in odpornost (NOO) ter v prvi objavi pri seštevanju malo zamočil glede Slovenije. In pričakovano se je zgodil gotovi dogodek slovenske politične majhnosti, da ne rečem pritlehnosti. Naša stran politične ulice je takoj planila, sledil je popravek, in sedaj nasprotna stran politične ulice slavi “zmago” njih “nevednosti”, provladni Siol pa razglaša, kako je naš NOO v “zlati sredini”.
No, za uvod povejmo, da gre za naš vseslovenski NOO in ne njihov vs. naš načrt. NOO, ki bi nam po tehtnem premisleku ter vključenosti vseh, ki so tako šolani kot sposobni misliti smeri našega bodočega razvoja, moral omogočiti boljši jutri. To je navsezadnje ena od osnovnih nalog politike, če bi bil NOO pisan na način odprte, raznolikost mišljenja razvijajoče, družbe.
Spoštljivo izhajajoč iz tega kar so ustvarili rodovi pred nami, s številnimi odrekanji, da mi sedaj lahko večinoma živimo kvalitetno. Mi, ki moramo, zlasti v politiki, ustvarjati sedanjost in misliti prihodnost ter oblikovati robne pogoje le-te z vsemi zalogami raznolikega vedenja in pogledov nanjo. To je za mene v osnovi politika oz. njena srčika. Povedano v nekoliko bolj new age maniri, zavedanje, da so nam dedki, bice, nonoti, ome, bake … posodili to, kar so ustvarjali za (prapra)vnuke in vnukinje ter nam zabičali, da ustvarjeno spoštujemo in ustrezno nadgradimo.
Besedo prapravnuki oz. vnukinje nisem napisal kar tako. Zadnji obrok državnih obveznic, glavnica zapade šele leta 2081, ko vsaj mene že dolgo ne bo več. In gabarit našega politično-razvojnega mišljenja mora segati vsaj do te točke v prostoru-času.
Kako je nastajal slovenski NOO je znano, a večino to očitno ne zanima, saj je bolj pomembno, kaj bo dnevno predsednik vlade siknil na Twitterju in kako se bo odzvala ostali “cvetober” politike ob molčečem prvem objemalcu ograj na Instagramu (Mimogrede, gospoda se nista izvolila sama.). Ergo, prevladujoč interes je očitno dnevno-tedenska politična folklorna sinoptika in ne odgovor na vprašanje, kako bomo živeli v prihodnje. Pa še malo (ne)dogajanja na britanskem dvoru inu v družini Kardashian, da smo tudi nekoliko globalni, če pogledamo malo po objavah “relevantnih” novic na slovenskih medijskih portalih.
Pa bodimo (politično) konzervativni, a ne na način, planimo na procentke na prvo žogo. Naš “tajno-kabalistični” žolto-modri NOO je slab, kljub temu, da formalno zadosti minimalnim kriterijem zelenega in digitalnega, ki ga, bodimo odkriti, večinoma dokaj prazno ubeseduje tudi Bruselj v zanj značilni latovščini. A to seveda ni izgovor, saj namesto nas nihče ne bo mislil naše poti oz. našega razvoja, razen seveda na način “tehnične pomoči”, ki je praviloma v lepše besede zavit (gospodarski) interes večjega Drugega.
Naš NOO je slab, ker prej spada v povojna petdeseta leta 20. stoletja kot pa v leto 2021. Bil bi še slabši, če bi EK dovolila, da zajema asfalt, ki ga je prvotno ta vlada in koalicija želela vtakniti vanj, a to ni bilo možno. In upravičeno se bojim, da ga bo ta vlada poskušala zriniti v kohezijo. OK, porečete, a si ta MegaTečnoba ne želi urejenih cest, bazenov, plezalnih sten? Seveda si jih, a vprašanje je, kako priti do njih? Vprašanje je tudi, kako jih vzdrževati? Lep primer tega imamo že v Mariboru s prenovljenim starim bazenom v Pristanu.
Problem slovenske politike je, da bi velika večina njenih soustvarjalcev preveliko večino časa prej bevskala kot se šla dialog, kako nekaj prerazporejati, namesto, da bi se spraševali, kaj in kako proizvajati (vključno z naborom storitev), da bomo vsi bolje živeli. Smo izvozno gospodarstvo s prevladujočo strukturo mikro, majhnih in srednje velikih podjetji. Če gremo gledati njihov lastni potencial zeleno-digitalne transformacije, je več kot očitno, da številni od njih to sami z lastnimi viri in znanji ne zmorejo. Zato potrebujemo državo (vključno z ustrezno davčno politiko), ki si mora odgovoriti na vprašanje, kaj bo naš novi razvojni model in iz katere politične ekonomije bo izhajal. V bistvu imamo že napisane odgovore v mali modri knjižici z naslovom Ustava Republike Slovenije. V kateri piše, da ljudje nismo klobase, ki se jih reže, dokler gre. In da ima gospodarstvo ob podjetniški tudi socialno in okoljsko dimenzijo.
Izhajajoč iz tega, bi človek v NOO pričakoval, da se zavedamo trenutne strukture našega gospodarstva ter na 500 straneh razbral, kako naprej. In? V celoti NOO neposredno namenja gospodarstvu manj kot PETINO sredstev. Sami digitalizaciji – o kateri je toliko govora na način občih praznih puhlic polnih mest – gospodarstva pa neposredno NOO namenja reci in zapiši 56 mil. EUR od skupno 2.504,67 mil. EUR, kar pomeni 2.2 % odstotka celote. Vsebina te škrbine je v NOO razložena na straneh 156-178.
Priznam, ko sem bral to “vsebino”, sem najprej pomislil, da nekdo neposrečene šale poka, če ostanem zelo vljuden v izreki. Po opisanem stanju zadeve glede digitalizacije našega gospodarstva se malo napabrekuje, kako se bi digitaliziralo tradicionalne sektorje, kjer se ne opredeli, kateri sploh so ti sektorji. Financiralo naj bi se digitalizacijo prej srednje in velikih (34 mil. EUR) kot malih in mikro (11 mil. EUR) gospodarskih subjektov. Sledi še malo puhlici o “4IR” ter “hibridni oblak na MGRT”. Woow, kaj naj rečem? Orgazmiram. Seveda ne. Spisano je pod ravnijo osnutka diplomske naloge študenta, ki bi le-to malo z levo roko oddelal na način izreži/prilepi.
In to se dogaja na MGRT, kjer že tretjo vlado sedi isti minister ter podpredsednik trenutne vlade. Minister, ki nam ravnokar sporoča, da si v danem trenutku naše gospodarstvo ne more privoščiti, da on ne bi bil več minister? Sočasno pa se od škrbine 56 mil. EUR nameni t.i. SEM oz. manjšim gospodarskim subjektom 11 mil. EUR za digitalizacijo oz. ŠTIRI PROMILE od finančne NOO celote. In? Sta Gospodarska zbornica Slovenije in Obrtno-Podjetniška zbornica Slovenije kaj upravičeno resno-glasni glede tega? Niti ne. Ker kaj? Se Janezu ni dobro zameriti? Ne gre za Janeza, za prapravnukinje gre, 300 kosmatih karantanskih panterjev! Za gospodarski razvojni model gre. A torej GZS in OPZ sporočata, da je trenutni OK?
No, večina penez za digitalizacijo, ki v celoti NOO predstavljajo malo čez minimalni prag 20 %, naj bi šlo za javno in državno upravo (61 %). To sicer ne bi bilo napačno, če bi se to mislilo kot celota in bi bila delitev rano obratna oz. 2/3 gospodarstvu in 1/3 JU in DU, ne pa na način, kdo bo parcialno se kje prištulil, saj je IKT lahko zelo lepa legalizirana oblika pajdaške kraje skupnostnih razvojnih financ.
Ne vem, a je večina slovenske politike padla v nekakšno fazo, dajmo se zadolževati še in še z vedno novimi PKP zakoni, se bo to na grbi vnukinj in vnukov ter njih otrok, saj veste, sedaj “je ugodno, ker so negativne obresti”? Pri tem se pozabi povedati in misliti, da bo do leta 2032 potrebno ali vrniti ali reprogramirati več kot 26 milijard EUR. A bomo kaj? Rekli, da leta 2027 in 2031 ne bomo imeli proračuna ter v 3-4 letih ne bo fugiranja pokojninske blagajne iz državnega proračuna?
Ne vem, a v Sloveniji očitno ne bomo več delali? A gospodarstvo ni pomembno oz. je pomembno le do te mere, katere politike mali bratranci bodo kaj lahko zabetonirali in asfaltirali? Še pomnite npr. klene opozicijske NSi drže in njih “politika ven iz gospodarstva”? Sedaj pa Tonkotova četica veselo nastavlja svoj kader brez strokovnih referenc, kolikor jim to Janez dovoli v gospodarske družbe v lasti države.
Če resno analitično berem NOO, je to sklep, do katerega pridem. In se spomnim na znano delo iz naslova zgoraj. Če ga prevedem iz flamščine: slepci vodijo slepce. Pieter Bruegel starejši je avtor te biblične alegorije. Meni najljubši slikar zlate dobe flamske šole, ker je vsako njegovo delo TV nanizanka, ki v sebi skriva mnoštvo malih zgodb, tragikomike življenja.
A vendar, ko smo šli po svoje, se ni plebiscitarno odločilo, da nas bodo vodili razvojno slepi, kar žal je domet v Bruselj poslanega NOO ter njega soustvarjalcev.
https://en.wikipedia.org/wiki/The_Blind_Leading_the_Blind
Nelektorirano by Franjo 