Kdo je Franjo?

Franjo se je rodil leta 1969 v vasi Zilje v Beli krajini. Živi v Mariboru.

Dela povsod, kjer za to obstajajo pogoji. Najrajši na vlakih Slovenskih železnic.

Preden se mu je zgodila politika, je dvajset let raziskovalno deloval v Centru za prostorsko sociologijo. Ukvarjal se je s problematiko družbenega razvoja, vključno z metodologijami merjena razvoja in napredka, regionalnimi in urbanimi študijami, politikami in družbeno-prostorskimi vplivi informatizacije, razvojem mest in urbane infrastrukture ter kulturnimi geografijami.

Kolikor mu čas dopušča, se zadnja leta raziskovalno posveča analizi razvojnih politik, lokalni in regionalni ekonomiji, razvoju javnega potniškega prometa in stanovanjskim politikam, reformam lokalne samouprave ter sociologiji arhitekture in urbanizma.

V prostem času vedno bolj sledi modrosti, ki jo je izrekel nobelovec J. M. Coetzee: “Samota je blagoslov”.

Rad pohajkuje, raziskuje mesta in podeželja, če se le da z uporabo javnega potniškega prometa ter ob lokalni kuhinji in v dobri družbi. Občasno fotografira in kuha ter strastno posluša vso to dobro godbo, še zlasti jazz.

Navdušuje ga pestra in bogata zgodovina Maribora z okolico, detektivske zgodbe Avgusta Demšarja, bližnjevzhodna kulinarika ter skandinavski krimi romani.

Je partner, brat, sin, oče, prijatelj, znanec, sosed, predvsem pa Macolar.

Macolar je poimenovanje za moške iz njegove rojstne vasi, ki izhaja iz neke mitologizirane “čreva-na-plot” zgodbe, katere ozadje je izostanek fair-playa pri neki predhodni tovrstni berufi s strani fantov iz sosednje vasi. Naši fantje so jim s souporabo macol zgolj pokazali, kaj se zgodi, ko se ne držiš pravil igre. Poimenovanje Macolar pa kaže tudi na dejstvo, da je Franjo, ob siceršnji mešani ter žlahtni identiteti, ob ostalem tudi potomec Japodov.

Predvsem pa s knjigami in številkami obsedena, tuhtajoča in dokaj tečna oseba, ki vedno znova nekaj sprašuje ter celo pričakuje odgovore, katerim sledijo nova vprašanja in le tem …

Od 1. avgusta 2014 je poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije.

V osebih dokumentih ima zapisano: “Franc Trček”, identično kot preostalih 11 iz ducata oseb s takšnim imenom in priimkom v Sloveniji.

Franjo je tudi ljubitelj jadranja in upa, da bo spet našel čas za ta šport v prvinski nerazkazujoči se obliki. Želi si, da bi nekdo v Sloveniji začel izdelovati malo jadrnico, ki bi jo lahko prevažal na strehi ne prevelikega avtomobila (npr. Seascape 12) in bi se deca skupaj s starši na nje naučila osnov jadranja, ki bi jim še kako prav prišla v odraslem življenju, vključno z jadranjem proti vetru stereotipov in neodgovornih politik.