Neron 1796*

Tisti nesrečni petek 13. marca letos sem na 31. izredni seji DZ, kjer je bila potrjena trenutna 14. vlada Republike Slovenije, ob zaključku seje povedal naslednje:

“Glejte, resnici na ljubo moramo povedati, da je Državni zbor odigral svojo domačo nalogo. Kot predsedujoči Odboru za zdravstvo problematiko spremljam že od konca prejšnjega leta. S kolegico Jelko sva v mandatu 13. vlade ustrezno in tvorno sodelovala. Tudi z drugim podpredsednikom iz vrst LMŠ. V začetku februarja sva se resno o tem pogovarjala. Sva se dogovorila, da SDS vloži sklic. To se je zgodilo 10. 17. po prvem terminu smo imeli sejo odbora, kjer smo vlado opozarjali naj ne zaspi. Večina evropskih vlad je zaspala. Kitajci so nam podarili v bistvu mesec dni, ki ga nismo izkoristili. Imeli smo tri izdaje odbora. Nekaj vmes smo hoteli to tudi politično razelektriti in smo odbor sklicali sopredsedujoči odboru skupaj. Jaz si nikoli ne jemljem kot nekateri drugi moj odbor in tako naprej. Sestava Državnega zbora bo ista in upam, da se to tvorno sodelovanje nadaljuje tudi s 14. vlado, ker časi so preresni. Gospod Janša je pa dovolj odgovoren politik, upam, navsezadnje je v vseh sestavah Državnega zbora, da bo tudi dobronamerno jemal kritike.
Za uvod mogoče bi lahko vsi izključili neka partijska trobila in tudi tovrstne dejavnosti po societalnih omrežjih. Ker navsezadnje demokracija je začela težiti, da bomo šli v karanteno. Ta čas pa lahko tudi izkoristimo za premislek, kaj naj bi bila politika s tvornim izkoriščanjem tozadevnih omrežij. Živimo že 20 let v digitalni družbi in ne bo konec družbe in družbenega. Pa upoštevajmo navodila mladih zdravnikov, ki so jih danes dali. Hvala. Srečno Slovenija!”

(vir: magnetogram 31. izredne seje DZ, 13. marec 2020)

Seveda nisem bil tako naiven, da bi ne vedel, kaj bo verjetno sledilo, ker dejstvo je, da je trenutno še predsednik 14. vlade, že zdavnaj prebrana knjiga, ki nas v njega škodoželjnosti ne more presenetiti. Ok, priznam, mislil sem si, da bo “zgolj” 1/2 tako noro kot trenutno je.

Dan Rather, žurnalistična legenda ZDA, je za Nixona rekel, da je njegova težava bila v tem, da mu ni bilo dovolj premagati političnih nasprotnikov (in sopotnikov), hotel jih je uničiti. Ob tem, kaj doživljano od zgodnje pomladi, se pogosto spomnim te karakterizacije, ki bi jo lahko pripisali tudi predsedniku 14. vlade Republike Slovenije. Karakterizacije, ki ne velja le za odnos do opozicije, velja tudi za koalicijske partnerje in z lastno glavo misleče tudi iz modro-žolte sučnosti in valilnice kadrov (če navedem le dva primera obračuna v lastnih SDS vrstah: dr. Romana Jordan in dr. Damir Črnčec).

Izrečene besede na seji so zelo razburile poslansko skupino, katere član sem tedaj bil, a sam seveda povem vedno to, kar menim, da je potrebno izreči, in ne nujno tistega, kar bi bilo všečno, tako poslanski skupini kot strankarski afilaciji, ki ji pripadam.

V začetku letošnje pomladi sem imel kot (tedaj že odhajajoči) predsedujoči odbora za zdravstvu DZ v času 13. Šarčeve vlade dokaj dober uvid, kaj nas čaka, če ne bomo ustrezno ukrepali.

Od preposlanih e-mailov zdravnic in zdravnikov ter drugega medicinskega osebja izšolanega v Sloveniji in delujočega v tujini o stanju in (ne)uspešnem soočanju s prvim valom covid-19 epidemije tako v bližnjih italijanskih žariščih kot v VB in na Irskem ter po celotni Evropi in onkraj kot tudi posnetkov svežih ad hoc grobišč v parkih glavnega mesta Kitajske ter potekom epidemije v Južni Koreji, NZ in še kje s strani osebnih ter družinskih prijateljev in (strokovnih) znancev do (s)poročil s terena zdravstvenega osebja covid-19 oddelkov, ki si jih globalno izmenjujejo strokovnjaki med seboj, ki sem jih dnevno dobiva in prebiral.

Ta vlada (in ne kolesarji, opozicija ter mediji) je zavozila že s prvimi otvoritvenimi potezami. V času, ko v bolnišnicah primanjkuje zaščitne opreme, se ne fotografiraš na prvi seji ravnokar v DZ “požegnane” vlade in v 15 minutah, kolikor je trajalo fotografiranje, ne uničiš dragocene zaščitne opreme.

Že naslednje sobotno jutro (14. marca letos) so žolto- modri operativci, ki so mi to sami povedali, dobili jasna navodila od “Šefa”, da morajo v akcijo. Ostalo veste, izgovorna mantra je bila “rešujemo življenja”, rezultati pa od tovornjakov, ki so, pa jih ni, preko čebule in banan do “posel SDS” počivalškastih “golfov”, ki so v bistvu “passati”, da o mamah, bratrancih ipd. sploh ne.

Ta vlada in koalicija 51 voljnih v DZ, ki jo (vsaj javno še) podpira, kljub zadnjem izpadu glasila SDS “Demokracija” z “belo raso”, je zavozila, ker je šla kot mladi bikci že(l)jni deteline na pašo, ker sedaj pa smo “mi” pri koritu in se bomo “mi” maščevali za kaj že? Ker nekdo ni zmagal na kongresu ZSMS? Ker so nekomu vsake volitve “ukradene” že od depalovaške hruške naprej, ko in če ne zmore sestaviti vlade?

Zavozila na celi črti, ker je z neko izkrivljeno “obramboslovno (se opravičujem vsem resnim obramboslovkam in obramboslovcem) logiko” očitno mislila, da bo premagala SARSA-CoV-2 virus ter ga kot tistega zadnjega vojaka JLA poslala na ladjo v Luki Koper z enosmerno vozovnico, čeprav so nam tistih, ki jim je ukvarjanje z virusi profesija (virologi, infektologi, mikrobiologi, epidemologi), že takrat zgodaj pomladi jasno povedali, da bo več valov epidemije na katero se moramo pripraviti in da virus ne bo kar tako izginil. (O nebulozi s preleti letal, škoda besed).

Prvi val smo dokaj uspešno obvladali, ne ker bi vlada bila tako zelo sposobna, kot se dnevno žabokrečijo. Obvladali smo ga z odgovornim ukrepanjem večine nas, saj vlada ni imela časa za to, oni so bili v nabavah, kjer naj bi, če držijo besede žvižgača Galeta, želeli obrniti cca. 500 mil. EUR ter prekanalizirati (ekstra)dobičke v “naše” firme pod pretvezo “reševanja življenj”.

Naloge vseh vlad med prvim in drugim valom epidemije covid-19, ne glede na sestavo koalicij in levo/sredinsko/desno sučnost vlad, so bile identične in jasne. Kar se da uspešna priprava na drugi val epidemije in še zlasti priprava javnega zdravstvenega sistema, gospodarstva ter šolstva na to, da bo drugi lockdown, če že do njega pride, kar se da kratek ter bodo najbolj rizične skupine ustrezno zaščitene. In seveda, da bodo ukrepi učinkoviti.

Če se ozremo okoli nas, vidimo, da so uspešne družbe in države, kjer so vlade in politika nasploh to domačo nalogo vzele resno (npr. izstopajoče baltske in skandinavske države z izjemo švedskega eksperimenta ter Slovaška). Kjer je to postalo ključno področje političnega in strokovnega (so)delovanja, vključno z ustreznim komuniciranjem tako znotraj politike kot med strokami in politiko ter seveda z vsemi nami. Družbe, kjer v politiki v ožjem smislu, opozicija ni sovražnik po katerem bo celodnevno lula fantek na funkciji sekretarja za državno varnost ter “cvetober” visokošolskih modro-sučnih profesorjev, ker jim je očitno v lockdownu dolgčas. To večinoma niso družbe, kjer se že predolgo časa poglablja vrzel med bogatimi in revnimi ter se ta protiustavnost poskuša preslepiti z iskanjem dežurnih krivcev, tako domačih kot tujih, z vedno bolj abotnim, primitivnim, arogantnim desnosučnim EPP-žlebovje populizmom ali pa s samovšečniško “sredino liberalne poti”.

To tudi niso družbe, kjer bi koalicijske partnerice ter članice in člani vlad tolerirale izpade predsednikov in ministrov vlad ter predsednikov držav, in se delale, da one s tem nič nimajo, ker pač dobijo pričakovane “sladkarije” ter “dobro izvajajo koalicijsko pogodbo ter strankin program”, kot npr. gostoli vodja koalicijske stranke, ki se jim bojda gre za upokojenke in upokojence, ene od ključni rizičnih skupin epidemije, ki pri nas vedno bolj dobiva pandemične razsežnosti. To so družbe, kjer pravila veljajo tudi za politiko in politike, ter, če in ko jih kršiš, odstopiš.

Za uspešno soočanje s tesnobo corone, s tem strahom, ki ga pogosto še ne znamo zaobjeti ter ga pokazati kot votlega, je ključno ne vnašati še dodatne tesnobe v vsakdan vseh nas. Je ključen premislek ukrepov, ki morajo biti ustrezni in TAKOJŠNI, ne pa kaco žuganja “uživajte, dokler še lahko”. (Očitno odhajajoči Mario Fafangel je pokazal, kako se ustrezno komunicira.)

Žal pa sedaj že podatki NIJZ jasno kažejo, da ob izostanku socialnega dialoga, je ravno delovno okolje najbolj problematično za prenos virusa. In tukaj lahko s prstom pokažemo tudi na GZS, ki, če smo odkriti, zastopa prej interes velikega biznisa kot pa dejansko s.p., mikro in mala podjetja prevladujočo strukturo našega gospodarstva ter zlasti na NSi, ki je izdatno zavozila na “iz naših kvot” delo, sociala etc. resorju.

Ob nedelujočem socialnem dialogu znotraj ESS, čeprav je NSi (SMC verjetno tudi?) za “liberalno-socialni” model gospodarstva, je demokratična opozicija prevzela vlogo korektiva, kar je tudi ena od njenih primarnih parlamentarnih funkcij, pri pripravi pkp zakonov, a je naletela na gluha ušesa koalicijskih samovšečnežev. Arogantne samovšečnosti, ki parlamentarno razpravo spreminjajo prej v krožek netalentiranih amaterskih zgodovinarjev oz. zakoncev, ki bi se morala že pred 15 leti ločiti, z vedno novimi očitki, kdo, kdaj, kaj ni naredil ali pa je rekel in nebuloznimi sejami kot je bila petkova sedemurna seja o STA.

Skratka namesto nujnosti ustreznih “gasilskih” ukrepov ob “požaru” ter razmisleka vsaj srednjeročne perspektive, se mi, metaforično rečeno, “pogovarjamo” o tem, zakaj je gasilski dom, kakšen pač je.

Ker se seveda tako predsednik vlade kot vladna ekipa kot koalicija protiustavnega krušečega se oboka zaveda, kako zelo so zavozili, so njih ravnanja vedno bolj iracionalna, primitivna, bevskajoča.

Fine SMC gospe se spreminjajo v najbolj zagrete žolto-modre bojevnice z vedno izrazitejšo “severno-korejsko” retoriko. Toninov Matej se na Menini prebija “iz kul obroča”, mladi ud njegove stranke na sejah v DZ laže, da gre “38 % proračuna za zdravstvo”, desusovi strički se gredo sočasno klene polnar senatorje in se tožijo, saj ni res, pa je, s pooblaščenko za informacije javnega značaja, ker pač je javno postalo dejstvo njih črno-graditeljstvo.

Predsednik vlade pa je ves čas in vedno znova v bistvu v vojni sam s seboj, sekundarno šele z vsemi nami nemalikujočimi njegov lik in (ne)delo. Drugače ne moreš racionalno razložiti, da v času, ko epidemija vedno bolj prehaja v neobvladljivo pandemičnost, ure in ure visiš na Twitterju, (re)bevskneš v novembru skoraj 100 čivkov dnevno (96.89). Za to tvojo raboto pa porabiš v povprečju vsaj dve uri in petnajst minut delovnega časa vsak dan, čeprav je tvoj opis del in nalog zelo jasen: “Predsednik vlade skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov” (114. člen Ustave RS).

“A bomo sploh še kdaj odprti?” in “Kdaj boste že kaj storili?”, to sta dve najbolj pogosti vprašanji, ki jih poslušam ob tem drugem lockdownu. Lockdownu, ki je v največji meri posledica neučinkovite in prepozno ukrepajoče aroganten, vase zagledane vlade, kjer se “Šefu” ne upajo niti prišepniti na obisku v bolnišnici, da si je kirurško haljo napačno čez gvant odel.

Parlamentarizem je forma reševanja izzivov pred katerimi smo. Je forma, ki jo moramo z vsebino ter javno rabo uma zapolniti poslanke in poslanci. 90 nas je. Smo komunikacijsko dostopni že preko portala DZ. “Jaz kolesarim v DZ”, je moj odgovor. In ja, nismo se izvolili sami, in še daleč ne drži, da smo vsi enaki.

* Piroman Neron je pesnil ob gorečem Rimu. 1796 je število umrlih z ali zaradi okužbe s SARS-CoV-2 do včeraj v Sloveniji. In predsednik te vlade počne kaj? Pesni na Čivkalniku.

Kakorkoli že obračamo, če bi vlada imela ušesa ter razum in ustrezno in pravočasno ukrepala – npr. če ne prej, vsaj 4. septembra, ko jih je pozval dr. Ihan ter jim razložil, kaj pomeni neukrepanje – ter poslušala stroke, bi ta številka morala biti pod 500, če že ne pod 400, ker ne gre za število, gre za LJUDI in njih usode. Ne pa, da smo po svežih podatkih ECDC skupaj z Madžarsko in Bolgarijo trenutno najmanj uspešni v soočanju s pandemijo. In “vodilni” oz. z najvišjo štirinajstdnevno kumulativo “covid-19 umrlih” na 100.000 prebivalcev.

In nekdo bo za to moral (tudi po KZ) prevzeti odgovornost, ker je skrajni čas, da končamo s tem večnim infantilizmom “jaz nič kriv, jaz nič soodgovoren” slovenske politike.