Politika je javna raba uma, kar vedno znova povem. Je zelo zahtevna profesija primerna za odrasle osebe, kar izdatno premalokrat izpostavim. Strinjam se z razmislekom znanega kolumnista o (ne)odraslosti slovenske politike. Neodraslosti, ki sem jo, vrži najprej kamen v samega sebe, tudi sam, še zlasti, ko sem v mandatu 2014 – 2018 igral vlogo pitbulla Levice, občasno soustvarjal. (Glej https://siol.net/siol-plus/kolumne/miha-mazzini-v-tistem-trenutku-sem-okamenelo-cakal-lahko-bi-slo-v-katerokoli-smer-522919)
V času covid-19 pandemije, ki ga trenutno živimo, je dejstvo, kot ugotavlja tudi Mazzini, da se večina državljank in državljanov vede, če prevedem v kratico, POS. Potrpežljivo, odgovorno in solidarno. Kar žal ne morem reči za večino, še zlasti pa ne, za koalicijsko oz. vlado stran parlamentarne politike.
Če je politika javna raba uma, ki izhaja iz ustavnega patriotizma (Še pomnite, kako je sedanji predsednik 14. vlade v času začasne “transformacije” v ovčje krzno gostolel, da “je program te vlade Ustava Republike Slovenije”?), potem za uvod politiki ne zavajamo oz. ne spreminjamo dejstva sebi v prid tako, da se le-ta spreminjajo v polresnice in, ko nam to ni dovolj za dramatično-patetični populistični učinek, celo v laži. Ob tem pa se seveda moramo zavedati, kaj je primerljivo in kaj pregrobo iz konteksta iztrgana neprimerljivost. Poglejmo si oz. razložim na dveh primerih.
Večini je dobro znano, da je Švedska ubrala nekoliko svojo alternativno pot soočanja s covid-19 pandemijo. Razlog verjetno tiči v dvojnosti odgovora na vprašanje, kako ne ustaviti gospodarske dejavnosti in žal tudi v tem v katerem delu populacije je na Švedskem največ okuženih (revnejša, slabše izobražena, pogosto imigrantska okolja). In ni odveč pripomniti, da so v tej skandinavski demokraciji še v sedemdesetih letih preteklega stoletja na nekaterih univerzah predavali evgeniko.
A vendar si ne more politik, ki sam sebe jemlje resno, kaj šele predsednik katerekoli slovenske vlade, dovoliti notorično laž, da je na Švedskem v soočanju s covid-19 desetkrat več smrtnih izidov kot pri nas. To preprosto v času njegovega izrekanja ne drži, saj je razlika v smrtnosti bila 3-4 kratnik naše, če preračunamo na število prebivalcev, kar je na FB korektno razložil dr. A. Stožer.
Dalje, v želji te koalicije oz. prevladujočega žolto-modrega enoumja, ki ga koalicija na koruzi klečeče voljnih, če parafraziram državnega sekretarja dr. Vinka G., omogoča, po izrednih stanjih, se lahkotno ubeseduje, da so tozadevna stanja že uvedli na Japonskem, kjer so uspešni v soočanju s covid-19.
So jih res uvedli oz. kje so jih uvedli?
Živimo čas digitalizirane globalizacije, ko to lahko hitro in enostavno preverimo. Dovolj je že, če pogledamo na Wikipedijo, kjer ta informacija ni škrbina: “On 7 April, the Japanese government declared a one-month state of emergency for Tokyo and the prefectures of Kanagawa, Saitama, Chiba, Osaka, Hyogo and Fukuoka.”
Torej, izredno stanje je bilo uvedeno v 7 od 47 japonskih prefektur. Če gledamo našo teritorialno organizacijo družbe in države, bi japonske prefekture pogojno lahko primerjali z našimi upravnimi enotami. Če pa gremo gledat njihovo velikost, pa prej s statističnimi regijami, četudi gre za občutne razlike v redu velikosti.
Mimogrede, najmanjša japonska prefektura po površini, Kagawa (1.862,50 km2) je velika za dobre tri občine Kočevje. Občine, ki je po površini največja slovenska občina. Po površini največja japonska prefektura Hokkaido pa je velika skoraj identično kot sosednja Avstrija in šteje več kot 5 milijonov prebivalcev.
Gremo naprej, Tokyo Metropolis oz. tokijska metropolitanska regija, kjer so večinoma uvedene izredne razmere, je ” the world’s most populous with over 38 million people as well as the world’s largest urban agglomeration economy”. Z gostoto poselitve v samem Tokiu 6.349, več kot 6x več kot v Ljubljani, in v metropolitanski regiji 2,662 oseb na kvadratni kilometer, kar je dobrih 25x več kot je povprečna gostota poselitve v Sloveniji.
Ali so japonske prefekture, kjer so uvedene izredne razmere, primerljive s Slovenijo?
Ali vlada zavaja, da ne rečem, laže, ko ubesedujejo, kako je Japonska uvedla izredne razmer ter sočasno zamolčijo, da jih je uvedla v zgolj 7 od 47 prefektur in pri tem ne navede dejstva o gostotah poselitve?
Odgovorite si sami, saj ste, če se malo potrudite, odrasle misleče osebe.
Kaj je bil eden od prvih ukrepov te vlade, po s strani nezaupljivega PV obramboslovca pričakovane kadrovske menjave v t.i. represivnih organih in obeh obveščevalnih službah?
Napad na NIJZ in menjava vrhunske infektologinje v svetu NIJZ za, saj ni res, pa žal je, parlamentarno sodelavko DeSUS. Preberite predhodni stavek še enkrat. Z vsem dolžnim spoštovanjem do gospe iz DeSUS in njenega predhodnega požrtvovalnega dela v DZ, je to približno tako, kot če bi sedaj NK Maribor mene nastavil v organe klubskega odločanja, ker na nogomet se res ne spoznam dovolj, da bi ga lahko že s kavča na način “nadselektorja” komentiral, kaj šele …
V času, ko bi ZLASTI od vlade, koalicije in vse politike pričakovali, da se vedemo kot večina državljank in državljanov na POS način (poglejte drugi odstavek tega zapisa, če ste že pozabili, kaj to je), dobimo kaj? Novi svet NIJZ, kjer politično dirigirani SDS všečni nekdo z doktoratom znanosti pričakuje, da se bo inštitut v izjavah prilagajal izjavam ne ravno kriznega komuniciranje vešče vlade? In pri 300 kosmatih rosomahih večina medijev ter strokovnih javnosti to niti ne problematizira?
V 21. stoletju se tudi v času, ko ni pandemij, ne moreš in ne smeš iti politike, že politike gasilskega društva ali kakšne druge in drugačne civilno-družbene organizacije ne, na način enoumja. Še manj pa na način, da si ti nadpameten in ti ni potrebno slišati, kaj stroke ubesedujejo.
Politika, kot javna raba uma, mora temeljiti na kar se da gosti mreži informacij. Informacij, ki jih kot politik moraš doumeti in razumeti, da potem na osnovi le-teh lahko trianguliraš politične odločitve. Seveda je tovrstno početje naporno, zahtevno, a takšna je pač resna, odgovorna politika že od Sumercev naprej.
In ta vlada in ta koalicija je žal svetlobna leta od politike za 21. stoletje. Ujeta je v lastno “vesevednost”, ki na stroke ter državljanke in državljane gleda kot na nekakšno izdatno infantilno deco s pozicije nergavega starša, katerega smo mi “deca” z lastno odraslostjo večinoma že zdavnaj presegli in prerasli.
In še vedno velja, da se ne izvolimo sami. Čas bi že bil, da smo vsi skupaj odrasli tudi ko ni epidemij ter ujem, ker skupaj zmoremo.