Izgubljeno leto politične neodgovornosti – na poti k odgovorni politiki

Preteklo leto oz. prvo leto delovanja 13. vlade je žal izgubljeno leto politične zresnitve, ki je več kot nujna.

Predsednik vlade, gospod Marjan Šarec je imel moment, ko bi lahko politično kulturo preoblikoval v drugo in drugačno vrsto soodgovornega delanja politike, a je ta moment do sedaj žal v preveliki meri že zaigral, a temu se vrnemo pozneje.

Najprej potrebujemo skrčeno obnovo stanja pred letom dni, saj je ne le v večini slovenske politike in medijev spomin očitno dosti slabši kot pri zlatih ribicah, ki se jim opravičujem za zlorabo v tej nujni primerjavi.

Kje smo bili pred letom dni?

Če smo se ozrli čez domače planke le do sosedov, smo videli vedno bolj pobezljano, skrajno neodgovorno, nestrpno, laži prepolno populistično politiko in politike.

Na paprika strani v obliki oligarhije ene osebe ob kontroli večine medijev oziroma mokre sanje večnega predsednika SDS, ki je na plačilni listi omenjenega oligarha. V deželi pizze prevladujoče dva odtenka neodgovornega populizma z vedno bolj noro salvinizacijo. Na senčni strani štajerske vinske ceste pa kurz-ibiza žurko puhobradega PR ustvarjenega mladega PV v duetu z alpsko varianto salvinizacije. No, še najbolj normalno je bilo u susjedstvu, kjer je ob imploziji opozicije v notranih HDZ bojih, ki še trajajo, Plenković pretirano normalen za skrajnodesničarska krila HDZ.

In doma je hotel cvetober sorodnih viž nažigati “večni” IJJ s prilivi penez orbanovskih dečkov za njegov TV Imperij. TV bruhajoč neresnice in pogosto gnusne potvorbe, ki bi ga v vsaki malo resni državi že prepovedali. Ob tem pa še preparkiranju za volitve potrebnih penez via BiH in gospodična Diana, finančna mula na radarju večine tajnih služb ter uradov za preprečevanje pranja denarja v širši regiji.

Ob državljankah in državljanih, ki kupujejo bučko, da je vsa politika ista ter se ne udeležujejo volitev,  smo imeli povolilni pat položaj. IJJ se ni niti upal poskusiti sestavljati vlado. Miro Cerar in Alenka Bratovšek, če še pomnite, so se kod dve sinhroni žabokrečini drli, da z Levico v koalicijo pa ne. No sam sem tudi Karl Viktorja ujel sredi stavka “z Levico pa rajši N.”, ko sem natakarju pomagal in odprl vrata v DZ sobane LMŠ ob usklajevanju petorice, ki jih druži predvsem skupni strah, kmalu me ne bo več ob koritu.

In sedaj poslušam s strani teh kao “odgovornih”, ki nadaljujejo stare igre mikrokadrovskih kupčkanj, ki se jim je žal kmalu pridružil tudi Šarec, da Levica “ne prevzema odgovornosti in postavlja ultimate”.

Bom izjemoma preklopil na domači dialek in rekel, sunce vam vaše balavo, kdo pa vas je omogočil? Kdo je dal glavo na politično tnalo in omogočil, da ste dobili še eno možnost, vi vase zagledana samovšečna čez vsako mero napihnjena svojat stare politike? Kdo vam je dal možnost, ki si je niste zaslužili z vašim minulim delom, da bi se končno začeli odgovorno obnašati? LEVICA!

No, tudi sam po porodu nisem obiskoval lastne na porodu v učiteljskem stanovanju podružnične OŠ Zilje prisotne babice. Ok, kot oseba z dosti več manir od večine sedanje slovenske parlamentrane politike sem jo, dokler sem bival v domačih krajih, pozdravil, če in ko sem jo srečal. Nisem pa nikoli, za razliko od manjšinsko-koalicijske peterice, pljuval po njej!

Sicer pa, nikjer v slovenski ustavni parlamentarni demokraciji ni zapisano, da so odgovorni le tisti, ki čičajo na vladi, se pogosto tudi na distancah, ki se jih da prepešačiti, vozijo s službenimi avtomobili, in prepogosto klatijo kot vabljeni govorci neumnosti v mikrofon, namesto, da bi mislili in (so)delovali. Soodgovorni smo vsi, ki soustvarjamo politiko. Pika!

In tudi nikjer ne piše, če izhajam iz drugega očitka, da “Levica noče zasedati funkcij”, da se le-te morajo deliti po “iz naših kvot” strankarskih ključih, še zlasti v času, ko velika večina strank v bistvu sploh ni strank in je njih bazen kvalitetnih kadrov res pičel, če že ne ničen. Npr. kakšne kvalitetne kadre nam lahko ponudi SAB? Kakšne kadre prekadruje SMC, ki nam je že v 4 letih naredil preobilo škode z ljudmi v prevelikih čevljih? Da o kakšnem kadrovskem potencialu DeSUS ali SD mladcih, ki so harali po npr. min. za kulturo, sploh ne.

Res je, Levica se ne puli za funkcije in z izjemo kakšnih redkih “špicen” nismo mahnjeni na nje, kar pa ne pomeni, da v primeru, ko bi se to odgovorno dogovorilo onkraj “iz naših kvot”, ne bi prispevali kvalitetnega kadra, ki ga v stranki imamo ter med simpatizierji poznamo.

Odkrito povem, da grem takoj delati evropsko kohezijo in EU politike, ker sem glede obojega kar vešč in podkovan ter izkušen, ko in če preidemo v politično zrelost oz. sestavo izvršilne veje oblasti onkraj strankarskih kupčkanj in zasedanj, kar je mimogrede bilo obljubljano v zgodnjih fazah oblikovanja te vlade in koalicije, a potem takoj prehitro pozabljeno.

Ultimati Levice? Hmmm, a Levica izsiljuje kot trenutno Alenka in Viktor Karl, ki bi res vse in še več naredila za upokojence? Odkrito povem, najbolj se mi v tej državi smilijo tisti, ki jima to res še verjamejo.

Ali Levica izsiljuje kot SDS z zadnjim orbanovskim z vlado uskaljenim, tako resorna ministrica, amndmajem, ko so na odboru pogojevali, da mora vlada obljubiti, da ga ne bo čisto nič v nadaljenm procesu sprejemanja zakona spreminjala in da mora vlada garantirati, da bo zagotovila peneze zanj. To ni izisiljevanje? To je kvalitetno parlamentarno tako znotrajkoalicijsko sodelovanje oziroma sodelovanje z “domoljubno” opozicijo?

Kaj “izsiljuje” Levica?

Mi v bistvu le želimo izvajati to, kar imamo zapisano v slovenski Ustavi. Ne gre za debelo knjigo in tudi razumljiva je, vzemite jo že v roke. In vsa naša usklajevanja z ministri s katerimi se je dalo pogovarjati, (napihnjeni samovšečenži ala Cerar, Počivalšek, Bratovšek pričakovano niso bila med njimi) so šla v tej smeri. In če je kdo popuščal, včasi še preveč, zavedajoč se stanja po 20 letih ne ravno premišljenih politik, smo to bili mi v Levici. Pa še to je bilo preveč oz. “ultimat”?

Bodimo odkriti, Levice v vladi niso hoteli in sedaj pljuvajo po nas ti, ki smo jim soomogočili popravni izpit, čeprav si ga niso zaslužili, a so se volilci pač tako nespametno odločili, ker se bojijo za lastne riti in prisesanosti na naše skupne peneze. Za lastne pozicije se jim gre. In vedo, da z Levico v vladi ne bi mogli še naprej igrati tovrstnega domačijskega špila, ki pa je za preveliko število državljank in državljanov posledično ruska ruleta.

Npr. slovenski “socialni-demokrati”, kaj je na njih še social-demokratskega? Hanovsko kadrovanje, zelo lepo in pogosto skupaj s SDS in sočasno nabijanje “političnih analitikov” lukšičevske FDV šole čez Levico? Ali “hrabro” vzdržanje Brgleza v EP ob zadjem glasovanju ob (v prevodu) izenačevanja NOB in domačih izdajalcev, ob odločnem za na glasovanju gospe Fajon in preostale šesterice naše evropsko-parlamentrane četice?

(Mimogrede, tovrstneži bodo kraljevali na lestvicah najbolj popularnih slovenskih politikov? Hvala za takšno lestvico.)

Seveda ne trdim, da ima Levica vedno prav. Daleč od tega. Tudi si ne bi želel živeti v takšnem sistemu, kjer bi si katerakoli stranka uzrupirala absolutni prav. Levica je stranka, ki izvaja program, izhajajoč iz Ustave, in se glede tega usklajuje, ne pa samovšečna žabokrečina in “kraljevsko” mikrokadrovanje, kar počne večina ostalih.

Pa lahko osebno razumem Šarčevo nezaupanje do stare politike, a sem ga opozoril, ko se je z njim še dalo pogovarjati, “Marjan ne moreš kadrovati na način gasilskega društva” (se opravičujem vsem gasilkam in gasilcem, ker večina PDG kadruje dosti bolj odgovorno).

Marjan Šarec je ime moment, ko bi ne lahko, MORAL BI odpreti kadrovsko politiko tako, da bi začel vključevati odgovorne, izgrajene osebnosti in ne pretežno le kamniške prijateljčke oz. pretekle lokalne politične sopotnike. No, žal, kot slišim, sorodno počne tudi ministrica, ki je največ obetala, ki kadruje po ptujsko in/ali kemiki liniji.

V tej naši slovenski družbi obstajajo osebe, ki zadeve razumejo in obvladajo, in odgovornost še zlasti prvega med enakimi je, da se obda s pametnejšimi od sebe, da zaupa znanju, ne pa da goni domačijsko mikrokdrovanje pohlevnih in poslušnih političnih vazalov ter s tem ubija v kali nujen razmislek drugega in drugačnega razvoja Slovenije.

Dokler ne bomo prestopili tega s kredo narisanega kroga klepto-pajdaške dajmo skupaj zemljo oz. prihodnost Slovenije krast, ne bo odgovorne politike, ne glede na (ne)številčnost koalicije in sestavo opozicije. In pot do druge in drugačne politike ni nujno dolga, če se za njo odloči zadostno število razumnih in odgovornih, a seveda, ne izvolimo se sami.