Teror primitivizma – k orisu politične stvarnosti Slovenije

Nekako je naneslo, da sem v relativno kratkem času bil udeleženec tako Vrha slovenskega gospodarstva kot tudi prireditve Obrtnik/podjetnik leta 2018. Vrh gospodarstva organizira GZS, izbor obrtnice/obrtnika ter podjetnika/podjetnice leta ter slavnostno prireditev pa OZS.

Bil sem tudi na obeh tovrstnih prireditvah leta 2017. Z letošnjega vrha gospodarstva smo poslanke in poslanci odšli po dobre pol ure, z obrtniki, obrtnicami, podjetniki in podjetnicami iz vrst OZS pa smo se zaklepetali več kot dve uri skupaj in bi se še več, če se primorskem delu delegacije ne bi nekoliko mudilo domov. In povod ni bila, sicer zelo kakovostna, zakuska. Kje tiči bistvena razlika?

GZS, ki naj bi predstavljala predvsem odgovorne delodajalce v trikotniku družbenega, ne le socialanega, dialoga delavci-delodajalci-država, z nekimi večnimi obrazi ter novimi “bogati reveži” damami (ne bom na tem mestu, če nekomu, ki izreka tovrstne, pritiče oznaka dama), slovi po vehemetnosti, ki iz petletke v petletko prehaja v vedno večji in globlji primitivizem.

V praksi prireditev izgleda takole, da večni Milič in nekdo ob njem pove, kako smo itak vsi v politiki večinoma bebci ter ukaže vladi, kaj bi morala storiti. Pri tem gre tako za namerno nerazumevanje ustroja ustavne parlamentarne demokracije v Sloveniji, kjer je vlada izvršilna in ne zakonodajna oblast, kot tudi za vedno bolj razraščajočo se vehemenco, vehemenco “razvoja”, kjer smo vsi mi, z izjemo teh “naših” menedžerskih v imenu GZS ubesedovalcev – skozi njihove oči in plitke misli – predvsem preveliki strošek. Začenši s tistimi, ki jim dobesedno z garanjem in žulji lastnih rok (so)ustvarjajo dobičke. Delavkami in delavci.

Vsi mi ostali, še zlasti javni sektor, kaj šele politika v ožjem in širšem smislu, pa smo v njihovih očeh odvečni paraziti sedeči na “njihovem” denarju, ker ti “naši” veleumi so se sami izobrazili (v osnovah olike in omike sicer ne kaj izdatno), se sami zdravijo ter vozijo očitno po njih zasebnih poteh, vključno z AC križem. Kulture pa očitno ne potrebujejo, saj so sami “nadkulturni”. In dobičke ustvarjajo očitno le oni, če jim ta že kar ne pade kot mana z neba, ne pa delavke in delavci, vključno s tistimi v razvojnih oddelkih.

Od politikov imajo pričakovano najrajši lastnega resornega MGRT ministra, ki jim je po obnašanju tudi najbolj podoben, četudi tudi kakšna trenutna podpredsednica vlade in bivša PV ne odstopa kaj bistveno in tudi kakšen bivši PV tudi ne kaj izdatno (npr. dovolj si je prebrati čivk dr. Cerarja ob zadevah okoli otroške srčne kirurgije, zaplet, katerega je sam kot PV izdatno zakuhal, a je to očitno v vehemenci lastne samovšečnosti že pozabil).

Za razliko od njih so obrtniki in obrtnice osebe z oliko in omiko, so osebe, ki jim ni nič padlo z neba, kaj šele skozi pajdaško privatizacijo oz. fevdalizacijo Slovenije. Večinoma tudi ne participirajo na ugodnostih in nepovratnih sredstvih na način tistih, ki v imenu GZS boscarolijo. Kar so dosegli, so dobesedno prigarali.

Ker imam tudi sam izkušnjo porajanja družinske firme na področju turizma s širokim spektrom dejavnosti, tudi hitro najdemo skupni jezik, kljub temu, da sem “sociolog, ki nikoli nič ni delal”, kar radi počez trdijo nekateri, še zlasti tisti iz GZS strani ulice ter v njihovem imenu medijski pisuni, ker reči novinarji, bi bila žalitev za preostanek drobtinic žlahtnosti te 4. veje oblasti.

Obrtniki tudi zelo dobro razumejo pomen “ribniškega evra”, ki mi ga je lani razložil soimenjak Vesel. Vedo, da “tekmujemo z vsem svetom, s Kitajci, z vsemi” in si želijo le, da jim to, kar imenujemo država, ustvari stabilne robne pogoje za delo ter jim z davčno (ne)politiko ne održe jajc  in možnosti obstoja.

Četudi se številni, ki si znotraj GZS samoprisvojijo pravico ubesedovanje v “imenu gospodarstva”, formalno višje izobraženi od sogovorcev iz OZS, to še ne pomeni, da niso primitivni. Celo nasprotno, vedno večji primitivci so.

Tovrstno primitivnost pa skupaj z njimi vzgaja večina politike in medijev. Že prej omenjeni minister je ubesedoval o “ekoteroristih”, pa o tem, “kdor ne dela, naj ne je”, Alenčica se bo razpočila od “samopomembnosti” in tudi moje novolevičarske ude prerado zanese v koridševanja, da o kakšnih “vrlih” t.i. “desničarjih”, ki se gibljejo v njih ločenem vesolju “strpnosti”, sploh ne načenjam.

Na ta teror primitivizma, pogosto na način anomičnega “vsi so isti”, ne le pristajamo, ta teror naraščajočega primitivizma, ki ga na primeru GZS zelo natančno v petkovem uvodniku Mladine poda Grega Repovž (https://www.mladina.si/188522/menedzerska-kriza/), soustvarjamo.

Lep primer tega so tudi nekateri od (ponovno) izvoljenih županov ter tudi kakšen od njih, ki se še bori, da bi bil zopet izvoljen. Gre za infantilnost tipa “ka te te” oz. jaz sem takšen car, da lahko lapam in počnem skoraj karkoli se mi vzljubi.

In v takšnem prostoru primitivizma je dejstvo, da bi se novoizvoljeni župan Maribora predkoalicijsko srečeval v njegovem Hotelu Maribor ter pogojeval podpis koalicijske pogodbe, brez predhodne resnejše vsebinske debate, kaj? Le droben spodrsljaj, ker gospod potrebuje še nekoliko “mehčanja”, kot se jim zapiše v regionalnem časopisu?

Ne, to je že droben, a pomenljiv micelj zgoraj opisanega primitivizma. Sicer pa, si tudi to s kom se družiš. In neki mojster politike primitivizma je bil zelo viden na povolilnem žuru, mar ne?

Seveda si želim, da bi se naš župan ne ujel v to past, ker imam kot občan Mestne občine Maribor in starš bivajoč v Mariboru že overdozo primitivistične politike in nje soustvarjalcev v naši občini in mestu.

In kot večina obrtnikov vem, da s tovrstnim družbenim “razvojem” oz. primitivizmom nikoli ne bomo dosegli ravni razvoja, ki so jo ubesedovala usta GZS na Brdu. Zakaj ne?

Ker s primitivizmom in pogledom na ljudi kot na (odvečni) strošek, kot na klobaso, ki se jo reže, dokler se jo le da ter se s tem futra lastno nemišljenje gospodarskega razvoja in razraščujoča primitivna vehemenca, ne moreš divigniti BDP skoraj za 50 %, kar je kumulativni cilj, če prevedemo spisek želja GZS v resne številke.

In ja, gre za vprašanje imenovalca, a rast imenovalca v ulomku želja, vključno z višjim državnim in občinskimi proračuni ter prilivi v obe javni, solidarnostni blagajni, zdravstveno in pokojninsko, se s tovrstnimi primitivizmi in primitivci, ki se (tudi v GZS, ne le v DZ) ne izvolijo sami, ne bo zgodila.

Dokler velik večina politike znotraj ustavega loka in tudi GZS ter razna združenja mangerjev ne bodo razumeli, da je vrh gospodarstva zadovoljna in tudi ustrezno plačana delavka in delavec, tudi tisti v javni in državi upravi,  vključno in še zlasti tudi z mlajšimi od 45 let na inštitutih in razikovalnih centrih naših univerz, so tovrstne napovedi ne ravno kaj dosti premišljenje pravljice.

V zadnjem času mi zelo pogosto povedo, nekateri tudi poočitajo, da sem se spremenil. Res je, izstopil sem iz kroga soustvarjalcev primitivizma, ki ga tukaj opisujem. Načrtno in namenoma po evalvaciji in premisleku, kaj in kako sem počel ter deloval v mandatu 2014 – 2018 DZ.

Za Abrahama pa me čaka še težka bitka. Odvaditi se preklinjanja.

Lep advent vsem strpnim, dobronamernim, solidarnim ter tudi omikanim inu olikanim.