Ke te hodiš gospod minister?

V zadnji številki t.i. nizkonakladnika Mladina je novinar Borut Mekina razkril dobro varovano skrivnost, ki je domači mediji ne objavljajo. Dejstvo, ki je vsem nam iz manjšine s politiko se resno ukvarjajočimi še kako žalobno znano. A preden se te velike težave gospode, ki jih vozijo “lučke”, resno dotaknem, še predigra, ker se ne le spodobi.

V mandatu 2014 – 2018 so ministri in ministrice 12. vlade Republike Slovenije zelo neradi, čast kakšni redki izjemi, hodili celo v Državni zbor te iste Republike Slovenije, čeprav jim je le-ta strogo gledano, kljub avtonomiji vsake veje oblasti, nadrejen, saj je DZ zakonodajno telo, vlada pa IZVRŠILNO. Prepogosti izgovori so bili, da so na službeni poti v tujini.

Skoraj praviloma se je dogajalo, da je bil v obravnavi kakšen ne zgolj “tehničen zakon prenosa EU direktive”, pa se ministrski ekipi ni blagovolilo priti v DZ, da bi razložili, čemu se uvajajo spremembe, ki jih predlagajo. Kaj šele, da bi razložili, kakšne posledice, tudi finančne, bodo povzoročila predlagana noveliranja. No, še državne sekretarke in sekretarji so prevečkrat postali nejevoljni, če si “preveč” spraševal in hotel izvedeti te osnove osnov, ki jih kot eden od 90 iz zakondajne veje oblasti moraš (z)vedeti v procesu odločanja.  Poslanke in poslanci, se mi je skorajda zatipkalo zaspanci, koalicije so se vedli indentično nejevoljno. Zelo pogosto tudi desna opozicija, če je na sejah odborov in komisij sploh bila prisotna.

Ob tem je dejstvo, da se dober del naše zakonodaje primarno “skuha” v Bruslju, pa ne le naše, tudi nemške, kjer odkrito povedo, da je tega v obsegu cca. 80 %.

In kaj nam razkriva Borut Mekina, izhajajoč iz analize skandinavskega mislišča (lepa slovenska beseda za tink thank, mimogrede) v katerem so se le-ti lotili (ne)prisotnosti ministrov iz držav EU na ministrskih srečanjih?

Razkriva nam, da je naša bivša, Cerarjeva vladna ekipa zelo nerada in neredno hodila na srečanja ministrov (pretežno) v Bruselj. Tretji od zadaj smo od vseh 28 članic EU!

Še več, določeni ministri in ministrice iz bivše vladne se na tovrstnih srečanjih, kjer se oblikujejo ključne spremembe, skorajda niso prikazali!

Npr. stari novi MGRT minister gospod Počivalšek in ministrica za okolje in prostor gospa Majcen. Še več, tudi pri predhodnih vladah ni bilo kaj bistveno boljše, čeprav bodo Janševi fake news jurišniki trdili nasprotno. In še huje je, dogajalo se je, da še državnih sekretarjev in sekretark ni bilo na tovrstna srečanja in so ene in druge prepogosto nadomeščali ljudje iz naše diplomatske misije oz. predstavništva pri EU.

In kje so bili ti naši kerleci iz izvršilne slasti do “ablasti”?

So se ali skrivali v čumnatah na ministrstvih ali pa veselo nastavljali soju domačijske medijske krajine, izhajajoč iz logike, kaj bi te hodil, se ludeki itak ne gledajo, kaj v Bruslju počnem, volitve bom zmagal na domačem kupčku gnoja. Pa še naporno je, zgodaj zjutraj vstanem, pa na letalo, pa vsaj na letalu moram zjutraj prebrati, kaj so mi sodelavci pripravili, pa cel dan na sestankih, pa še pozorno moram poslušati in razumeti, kaj se govori, pa še letalo nazaj domov pogosto zamuja in pristanem na Brniku po 22:00, rajši bom doma ostal. ŽAL se bojim, da to kar pišem, ni hec oz. celo vem, da ni.

Pa da razblinim tudi eno veliko dilemo o oxfordskih legah angleščine, kjer bomo vsaki osebi, ki postane del ministrske ekipe, kaj šele PV, očitali, da ne govori ravno angleščine na Oxbridge ravni. Seveda ne škodi, če dobro govoriš ta skupni globalni jezik sporazumevanja. Še bolj pa je pomembno, da razumeš, kaj se govori, in da veš razumno zastopati naša stališča, če in ko jih sploh imamo, kar je še dodatni problem, ki bi zahteval ločeno objavo na tem blogu.

Tudi Žižek ima močan akcent in težko skrije etno-korenine, mar ne?

In pomembno je predvsem, da veš, kaj moraš povedati in veš tudi, kako moraš to povedati, mi je na samokritiko moje angleščine odgovorili gospod, ki je bil kar dolgo obdobje glavni lobist za Evropo ene od vodilnih globalnih naftnih korporacij, sedaj pa je ambasador kritičnega, logičnega, analitičnega in holističnega mišljenja. In dodal, da se vidi, da to obvladam.

Je pa seveda težava, če ministrice in ministri niti govorijo niti razumejo “politične EU” angleščine. In takšnih je bilo pri nas oz. v naših dosedanjih vladah preveč in se bojim, da jih najdemo tudi v tej vladi na prepomembnih ministrskih položajih. Npr. minister zadolžen za kohezijo iz kvote ZAB ne govori angleščine in sedaj se pogajajo o bodoči kohezijski perspektivi. Z vsem dolžnim spoštovanjem do njegove, kar res ne dvomim, odličnosti v italijanskem jeziku.

In tudi predsednik vlade ne bo mogel na mednarodnem parketu le s pregovori, ki jih res stresa iz rokava zelo rad na domačem terenu, blesteti. Pa upam, da mu je kdo povedal, da se pregovorov ne prevaja neposredno? Išče se pomenske ustreznice v tujih jezikih. In nasploh se na tej ravni odgovornih ubesedovanj ne pretirava s pregovori.

Žalostno dejstvo je, da sem bil v zadnjih 4 letih več v tujini znotraj t.i. parlamentarne diplomacije kot pa verjetno od skoraj pol ministrske ekipe predhodne vlade. Odkrito tudi povem, da so me v Levici glede tega gledali postrani in me žal še vedno, a seveda ne gre za nekakšen moj “turizem”, kar mi pogosto preplitko misleči novolevičarji očitajo. Tovrstna potovanja so dokaj naporna in še kar nekaj dodatnega dela oz. (pred)priprav zahtevajo, ker pač v tujino nikoli ne potujem nepripravljeno.

Smo članica EU, smo izvozno gospodarstvo, ki veliki del BDP ustvarimo z izvozom. Obkroženi smo z večjimi sosedami z daljšo bogato tradicijo tako politike kot diplomacije, ki dokaj glasno kažejo njih apetite in so dosti boljši v taktikah in strategijah tako bi- kot multilateralne zunanje politike. Zato je potrebno hoditi, razpravljati, poslušati, pomniti, analizirati, se učiti, skratka BITI PRISOTEN. Tudi molčati na pravih mestih in se oglasiti na ključnih. Biti prisotne ne na način kimavca. In ja, tudi spoznavati ljudi, kjer sočasno tudi oni spoznavajo tebe in tudi vidijo in vedo, da nisi nemisleči ali premalo misleči prikimovalec. In resna politika je še vedno prostor mišljenja, ne pa selfie foto-terminov.

Z drugačno, bolj odgovorno, z drugačno DRŽAVOTVORNO ministrsko ekipo bi ne dobili tako izdatne bančne luknje z napačno metodologijo, bi ne prodajali NLB, si ne bi zakuhali arbitražne prisluškovalne afere in še bi lahko našteval.

To, da mora ministrska ekipa, vključno s PV, imeti začetnega pol leta vsaj trikrat tedensko konverzacijske individualne ure angleščine s poudarkom na (makro)ekonomskem, političnem, EU in diplomatskem besedišču, to ni strošek, to je NUJA. In seveda, da “lomijo” angleščino vsaj tako “dobro” kot jaz, ki sem res z vsemi slovnicami sveta skregan, a vseeno brez večjih težav komuniciram v mednarodnem prostoru.

Skratka, ke te hodiš gospod minister, ne sme biti vprašanje. Ne v DZ, ne v mednarodnem okolju, kaj šele na resornih zasedanjih ministrov in ministric EU. In ne, nobenega izgovora ni, razen, če od izčrpanosti obležiš na urgenci, kar se mi je zgodilo 2016. Pika!

Da o tem, kako imamo mi v Bruslju, ob diplomatskem predstavništvu, le eno “lobistično” pisarno, sosedi Hrvati pa 9 njih ter o lokacijah le-teh in praksi, da se njihovi poslanci in poslanke, ki pridejo v podobnih vlogah kot jaz in premalo meni podobnih, običajno srečajo na delovnih večerjah z veleposlanikom ali namestniki pred zasedanji, ki se jih udeležujejo, sploh ne načenjam. In tudi to ne, da so naša DKP kadrovsko podhranjena in z birokratsko logiko, da je nakup koša za smeti skoraj izstrelitev na Luno. Očitno nekdo razume igro, mi pa mislimo, da bomo prosperirali kot, prepogosto odsotni, kimavci.

Ljubezen kimavca res ni dovolj.

In res me čudi, da slovenski gospodarstveniki oz. njih predstavniki vsled tovrstne škandalozne neodgovornosti izvršilne veje oblasti ne bentijo vsaj tako glasno kot bentijo nad Levico, ker minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se je v Bruslju v preteklem mandatu prikazal zgolj nekajkrat, je neprimerljivo bolj neodogovoren in škodljiv za naše gospodarstvo in Slovenijo nasploh kot pa kakšna izjava Mihe Kordiša s katero se osebno seveda ne strinjam.

In ja, dolga je pot od naroda do nacije. V našem primeru pa šlampasto NEODGOVORNO predolga.

https://www.mladina.si/187561/ljubezen-ni-dovolj/