(Ne)spodobni center – spodbujevalec radikalizacije in terorizma

Preden si postavimo vprašnje, kdo je (lahko) gospod, nekaj dejstev.

Prvič, že v prehodu iz osemdesetih v devetdeseta leta preteklega stoletja so kritični politologi in politologinje, žal ne s FDV, opozarjali na nevarnost virusa t.i. “neideoloških” strank centra.

Se veste, gre za stranke, običajno zbrane okoli “nedolžnega” vodje, novega “Odrešitelja”. Ta vam obljublja, kako bo “presegel stare zamere in delitve” ter “ne bo govoril o ideologiji”. Šolski primer tega je (S)MC. Zakaj?

Onkraj tega, da je to ideologija v najbolj čisti obliki, iz razloga, ker tovrstne ideje in njih udejanjanje ubija srčiko političnega v njeni izvorni biti. To, kar sam poimenujem kantovska javna raba uma.

In ja, kantovska bit politike pomeni v ustavni parlamentarni demokraciji tudi in predvsem sooočenje različnih ideoloških pozicji, saj je ustavnost in parlamentranost, kaj šele demokratičnost, priborjena. Priborjena skozi ključno polje boja v kapitalizmu, t.j. odnosa med delom in kapitalom. Kri nekoga je dobesedno tekla za to.

Klasična socialna demokracija je bila dedinja tega boja in zastopnica dela v tem soočenju, a je že kar dolgo nazaj odšla na 3. pot, pri nas v primeru SD s priveskom DeSUS izrazito pod Lukšičevim vodstvom na osnovi Pahorjeve podlage.

Ob tem je dejstvo, nanj je opozoril dr. Bojan Dobovšek, da resne empirične študije politik kažejo, kako v zadnjih 20 letih (naj)bolj represivno zakonodajo sprejemajo vlade, ki so običajno kombinacija tega novega centra in stare, na tretji poti iztirjene, social-demokracije. Zakaj?

Iz preprostega razloga, da oni prehitijo desnico, da ne bi le-ta to predlagala. Lep primer tega je Cerarjev Zakon o tujcih.  Tovrstna praksa vodi v naraščajočo kohabitacijo oz. izenačenje stare levice in desnice. Običajno je razlika zgolj v načinu, kako skuhaš žabo.

Mirocerajevsko-židanovska z dodatkom karlo-alenčice kuhinja da žabo v mlačno vodo in postopno dviguje temperaturo. Ivanjanezvoska s ščepcem toninovstva in po novem plemenitosti pa vrže žabo v vrelo vodo. Žaba je v obeh primerih skuhana.

Tovrstno poenotenje nas ne pripelje le do dejstva, da je 2014 bilo v DZ preveč, da je Kordiš naslavljal zbor s “tovarišice in tovariši”, 4 leta pozneje pa je “NORMALNO”, da lahko Girmsov Branko ubeseduje “fašistična levica” in z izjemo mene vsi to sprejemajo kot očitno novo normalnost, saj je pač naš the Zet čez lužo to upeljal v globalni vsakdan.

In od tovrstne “normalnosti” je le droben korak, da predsednik vlade v odhajanju, ustavni pravnik in pravni leta oz. že kar dolgo časa oseba, ki je vedno znova na lestvici Top 10 pravnih strokovnjakov, prof. dr. Miro Cerar ml. v poslovnilnem intervjuju s fkuncije PV za Večer ubeseduje “gospod Šiško”, namesto, da bi, glede na dejstvo, da je bil zapisovalec naše Ustave, ko se je ta pisala, rekel “protiustavni element Šiško”.

Torej vprašnje je enostavno, koga lahko poimenujemo gospod in komu ne moremo v pretirani “spodobnosti” reči gospod, ker ga s tem prikazujemo na način, kar nikakor ni oziroma česa zanikanje dobesedno je?

Tovrstna revitalizacija, vključno s tem, da se nekdo, ki ima prepoved vztopa v Svet Evrope in se samooklicuje za “plemenitega”, vodi do lahkotnega odnosa do protiustavnih paramilitarij in srednjeročno do tega, kar imenujemo terorizem. Zgodovina je izdatno posejana s tovrstnimi primeri, ko se je na nekoga gledalo kot na lipeta in je to potem pripeljajo do morij.

In ja, gospod ne more biti nekdo, ki dnevno brizga “strpnost” na Čivkalniku ter vodi dnevno lestvico “prostitutk” v 4. veji oblasti, medijih.

Da smo zdrsnili tako ZELO GLOBOKO, pa so v veliki meri najbolj, ob politiki v ožjem smislu in še zlasti njene zakonodajne iz izvršilne veje, (so)odgovorni mediji, ki so tovrstno razvrednotenje polja politike soomogočali in celo spodbujali.  Saj veste, gledanost šteje in več reklam je več penez prevladujoča logika, tudi, NEDOPUSTNO na javnem zavodu RTV SLO.

Namesto da bi, ko je prvič prevečkrat omenjani gospod označil novinarke za “prostitutke”, stanovska organizacija žurnalističnega ceha postavila tega gospoda in njega podobnike na črno listo, mu razne rozvitasto-slakovske osebe dajejo brezplačni reklamni prostor.

Na črno listo, ki bi pomenila, da ti ljudje ne obstajajo več za slovenske medije in javnost. Služba za zaščito ustavnosti pa bi bil organ, ki bi se moral ukvarjati s tovrstneži. Od šiškoidnih do temačnih princev.

Nedopustna radikalizacija, ki prej ali slej zdrsne v teroristične protiustavne prase je tlakovana z najboljšimi nameni zaigrane spodobnosti politik izpraznjenega centra.

In to je skrajno NESPODOBNO, politično NEODGOVORNO in ja, tudi absolutno NESPREJEMLJIVO, ne zgolj PROTIUSTAVNO.