Jejhata, jejhata Levica gre!

Kdo vse se boji uspeha Levice na volitvah 2018 in zakaj?

Odgovorimo si na to vprašanje. Pred tem pa še nekoliko (naj)novejše politične zgodovine slovenskega parlamentarizma.

Kaj se je zgodilo, ko je dokaj presenetljivo, tudi za ne tako mali del novolevičarstva, na volitvah 2014 nova levica prišla s poslanko in 5 poslanci v DZ? Še pomnite tovarišija?

Že na prvih sejah DZ je falanga SDS takoj pričela z napadi na našo poslansko skupino. Še zlasti na Mesca in Hanžka, ko se je začela nakazovati možnost TEŠ 6 umazanih političnih rabot preiskovalka. Pazite, SDS je bila in še vedno je v opoziciji, celo več, Ustavno sodišče je reklo v vsebinski razlagi, da je brez JJ v DZ bistveno okrnjena parlamentarna demokracija v Sloveniji (sic!).

Torej nevarnost je prišla z nove levice, ne iz koalicije, vključno z njenim “nova politika” delom, s katero se je SDS dokaj hitro kar dobro ujela. Spomnimo se samo vezanih kravjih kupčij ali kadrovanj, ki so segala od Pošte Slovenije preko Fiskalnega sveta in Banke Slovenije pa vse do Ustavnega sodišča RS. JJ vojščaki v DZ pa so z zaganjanjem v nas zgolj odigrali to, kar počnejo že 20 let. Ob tihem pristanku koalicijskih, zlasti starih SD in DeSUS, pajdašev, ki si pač s tem ne rabijo mazati rok, ker to oddela (tudi za njih) JJ.

(To, da sem sam moral prevzeti vlogo pitbulla nove levice v DZ ter SDS povedati nazaj, kar jim pač gre, in to počnem še danes, je že neka druga in sporedna zgodba taktik in strategij dela v DZ, ki pa me v javnosti v preveliki meri, tudi negativno, določa onkraj tega, kar je moje razumevanje politike (javna raba uma) ter poslanstvo poslanca ali poslanke.)

Potem so nas seveda potipali s kombinacijo prilizovanja in groženj, kar naredijo z vsakim novim (umetno neustvarjenim) prišlekom v parlamentarno politiko.

Prilizovanje je prihajalo s strani SD in DeSUS, ko so v prvi tretjini sklica 2014-2018 gostoleli o “socialnem trojčku”, ki naj bi ga sestavljali oni in nova levica.

V praksi se je ta “socialni trojček” izkazal tako, da je SD skupaj s preostalo večino skozi celotni mandat glasovala proti našim predlogom in potem prevzemala pobude Levice in jih zmaličila v neprepoznavno, če hočete, neoliberalno spako ob podpori koalicije in občasno desnega dela opozicije.

Ob tem pa je gospa A. Kopač – Mrak še podučevala nas v Levici, zlasti mene, da smo “zastareli etatisti” ter umovala, kako bo za “socialno blaginjo poskrbel nevladni sektor”. In ob takšnih neodgovornih nebulozah je politično preživela. Celo več, noben medij se ni popiknil ob tovrstne njene izjave.

Grožnje pa so prihajale z “ljubezenskimi” pismi o tem, kdo in kje in kako nam bo kaj naredil, ker nismo bili, za razliko od preostalih, zagovorniki privatizacije oz. prihvatizacije na način “iz naših kvot/jaz v nebesih”, če citiram vodjo PS SMC gospo Simono KL ter vidnega uda DeSUS v Državnih gozdovih, ter razprodajo tujcem. Da o tem, kao so nam na domačih naslovih prekopavali po smeteh, da bi našli kaj žmohtnega in to posredovali rumeni tisk trobilom, sploh ne načenjam.

Ko so seveda videli, da nismo na način “nove sredinske politke” SMC upogljivi, kaj šele ubogljivi, do stare pajdaška fevdalizacija Slovenije, je postalo skoraj vse, kar predlaga Levica v DZ, in izhaja iz Ustave RS, kužno in “ultralevičarsko”.

Že po 1/3 mandata sem našim povedal, bližje bodo naslednje volitve, bolj “prijazni” bodo mediji do nas. In točno ta predvidljivost ustroja ali zagrimsanost prostorov javnosti, ne le RTV SLO, se tudi dogaja, ker močna nova levica pomeni ŠPILFERDERBERJA starih igric v katere se je hitro ujela “nova politka” SMC.

Poglejmo si npr. le pisanje treh tiskanih dnevnikov v zadnjem času.  V Sobotni temi “Novi obrazi slovenskega populizma” v časopisu Delo (sobota, 31. marca 2018, str. 9) se novinarski trojici Peter Rak – Katarina Bulatovič – Milena Zupančič zapiše “glasniki renesanse ultralevičarskega populizma so pri Združeni levici oziroma današnji Levici”. Torej, kaj sporoča “osrednji častnik za Slovenijo”? Da je to, kar veleva naša Ustava, “ultralevičarski populizem”?

Da je zagotavljanje enakih možnosti za vse, gradnja nove infrastrukture solidarnosti, izkoreninjenje razlogov revščine, razvoj nekoruptivnega javnega šolstva in zdravstva ter enakomeren razvoj Slovenije, razvoj gospodarstva, izhajajočega iz spoštovanja delavk in delavcev, stanovanjska in prometna politika, končno resne politike za vse mlajše od 40 let, premišljena strategija pametne specializacije, državotvorna zunanja politika, skratka VSE TO, kar je zapisano in kar nam VELEVA Ustava RS ter resni razmislek o tem, kako bomo v bodoče živeli boljšo kvaliteto sobivanja in vsakdana,  “ultralevičarski populizem”?

No, podobno mantro ubesedujeta tudi ostala dva tiskana dnevnika. V zadnjem času žal tudi Večer. Njegovem poročevalcu s kongresa Levice se npr. zapiše, da smo začeli s polurno zamudo kot je pričakovano za levičarje. Da nas ankete ne zaznavajo več in bomo težko dosegli 4 % prag, kar sicer ni res, glede resnih anket, ki merijo in ne umetno ustvarjajo javno mnenje. Podobno je pred časom ubral tudi Dnevnik, kjer naj bi, izhajajoč iz naslova, SMC in Levica izgubili večino volilcev. Glede prve politične grupacije je v veliki meri res, glede Levice ni, a seveda, dajmo malo potunkat skupaj.

In glede DeSUS, ki mu ankete kažejo slabše, ter NSi, ki je tam nekje po odstotkih kot Levica, ne Večer, ne drugi mediji, ne ubirajo sorodne viže. Zakaj že?

Ker je s strani AmCham oz. izpostave ameriškega lobiranja v obliki Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji, katere članica, mimogred bodi rečeno, je tudi Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, NSi predvolilni program požegnan s strani Američanov kot najboljši? Ker je za Karla Erjavca važno, da pač je del koalicije in vlade, četudi bo še naprej izvajal zunanjo (ne)politiko Slovenije? Na vprašanji si odgovorite sami. Dodal bom le, da je program NSi mogoče res dober za Uncle Sama, a v Sloveniji živimo mi in ne Uncle Sam.

No, da o tem, kako novinar Dela, ki je že daljši čas “zaljubljen” v Levico ter piše o nas, iz članka v članek povečuje število izstopnikov iz IDS ob združevanju v Levico, tudi ne. Verjetno bo kmalu ta številka že iz “nekaj sto” narasla na “čez tisoč”, kar je seveda debela in notoričan laž. Če bolje razumete hipster-slovenščino, gre za šolsko oz. idealnotipsko fake news.

In tudi o tem ne, da mediji nikjer ne zapišejo, da je število novih članic in članov Levice že izdatno preseglo število tistih, ki so se odločili, kakor se pač so. In kar osebno obžalujem, ker je ob političnih nasprotnikih, ki nas peljejo le še globlje v temni tunel, vsako drobljenje nove levice strel v lastno koleno in v prihodnost Slovenije. Nikjer ne zapišejo o novih članicah in članih, čeprav je novinarjem in novinarkam rast članstva Levice znano dejstvo.

In o tem, kako so številni člani in članice zapustili DSD gospoda Žnidaršiča, sicer bivšega vodjo poslanske skupine DeSUS (povprašajte Karlove, zakaj so se razšli), ki si je prisvojil ime ZL, ter skupaj soustvarjamo Levico, tudi ne. In tudi o naraščajoči “pomoti” v medijih, ki bližje kot so volitve bolj pogosto Levico zamenjujejo z ZL. Kako je zgoraj omenjeni gospod Ž. nesel enega od ključnih predlogov zakonov nove levice prej v pogled svojim starim DeSUS/SD/SMC pajdašem v sedanjo koalicijo kot pa k naši, torej takrat še njegovi, poslanski skupini, tudi bolje, da ne načenjam.

Resnici na ljubo pa jih boli dejstvo, da je konsolidirana Levica dosti manj sama sebi nevarna kot je bila pred in ob združevanju in to seveda ZELO SKRBI številne. Tako tiste, ki za sebe menijo, da so edini pravi in dovolj kleni levičarji, ker so nam pripisovali bridki konec. Še bolj pa seveda ostale politične stranke, ki si ne želijo uspeha Levice, ker bi to pomenilo nevarnost oz. srednjeročno tudi KONEC njihovih starih praks izžemanja Slovenije.

“Veš, se mi si vas v bistvu ne želimo v koaliciji, ker bi se potem prehitro izkazalo, da mi DeSUS in SD nismo ne vem ravno kako socialni”, mi je pred časom rekel vidni in pomembni član DeSUS.

Podpredsednik SMC pa je že po prvih zapletih v koaliciji v 2015 ob čiku na dvorišču DZ dokaj nazorno medvrstično namignil, da razmišljajo tudi o možni koaliciji s SDS, čeprav se je zavedal, da jih bo JJ pojedel za predobedek ob zajtrku.

Glede pomembnih novih “Odrešenikov” v parlamentarni politiki pa zgolj dva citata:

“Gregor Golobič nikoli ne igra le na eno karto”.

“LDS ni nikoli razpadla, le večkrat se je preimenovala vmes.”

(Gre za razmisleka/citata dame in gospoda, ki kot strokovca že dolgo spremljata v DZ premene v slovenski politiki.)

Odločitev je seveda v vaših glavah, ne zgolj rokah.

Srečno Slovenija z zvrhano žlico pameti!

 

 

 

5 thoughts on “Jejhata, jejhata Levica gre!”

  1. Levico sem volil na prejšnjih volitvah. Dlje, ko ste bli v parlamentu, bolj ste se umikali od demokratičnega socializma in začeli iskati glasove pri veganih, pri ustanovitvi “srbske” manjšine (fotr je priseljenec iz srbije, oba sva se smejala obupanosti vaše politike). Žal tudi Levica ne ponuja več tega, kar je zagovarjala ob nastanku, sedaj se gre le za zadrževanje vaših poslanskih mest, stranka več ne daje občutka kot da želi narediti kaj več kot zadržati službe za svoje poslance, ki pa do sedaj niso uspeli narediti nič pomembnejšega. Spomnimo se, ZL so se na začetku ljudje bali, ker so prišli iz ulic na televizijo in iz tam v parlament. Ne samo da Levica ni izkoristila svojega začetnega položaja, še zgubila je dobršen del volilcev.

    Liked by 1 person

  2. Vedno cenim kritiko, ne pa kar kriticizem počez. Sam bi se vprašal, kaj je narobe s stranko s katero bi bil več kot 3/4 zadovoljen. In v DZ se političnih opcij ne bi smeli bati, bi pa za to potrebovali javno rabo uma, kar je po mojem skromnem mnenju naloga politike. Če pač vi iz nabora vseh tem, ki smo jih v Levici na način totalnega parlamenta (nobena tema ni NEpomembna) zastopali/predlagali/obravnavali, izberete najbolj moteči in je to vaš razlog za odmik od Levice, je seveda to vaša legitimna svoboda. Sam vedno deluje po in – in – in logiki. Človeka pa prepoznaš bolj takrat, ko in če se razhajaš, kot pa, ko zaljubljen skupaj prideš. Resnična politika pa se začne onkraj tega, kar je zgolj meni všeč in kar zgolj mene zadeva. Žal je večina slovenske politike že od osamosvojitev (pa tudi prej) temeljila na zgolj osebnih, ali če hočete pajdaško fevdalnih, interesih politkov. (Resnici na ljubo bodi povedano, da je to, ob tisto malo penez na kupčku katerih bi sedeli neki starejši gospodje ali kakšen mlad ud v lastnih strančicah in se ne šli združevanja Levice, bil ključni razlog transformacije in razhajanja ZL v Levico, onkraj PR o “premalo” radikalnosti.) In oboje, tako in – in – in logika kot onkraj lastnega nosu, je srčika tega, kar imenujemo demokratični socializem. Če je vaš “fotr” priseljenec iz Srbije, kot sami napišete, potem se ne “ustanavlja” nekaj, kar v vsakdanjem življenju obstaja. Mimogrede, tovrstne zadeve so uštimali v družbah, ki so še dosti bolj zgolj formalno demokratične, celo pri sosedu Orbanu. Glede prehrane pa osebno menim, da je to svoboda posameznika, ki mu je nihče ne sme, tudi ustavno gledano, vsiljevati, ker drugače gre za to, kar sam imenujem mikrofašizem. Je pa naloga odgovorne politike tudi in predvsem zagotavljanje pogojev dolgoživosti, kar pomeni tudi boj za prehransko samooskrbo. Lep pozdrav in lep dan vam želim, f.

    P.S.: Med pravili komentiranja na mojem blogu piše tudi tole: “Objavljeni bodo le komentarji piscev s polnim imenom in priimkom ter sledljivim elektronskim naslovom. Komentarji piscev, ki ne zadostijo tem identifikacijskim kriterijem, ne bodo objavljeni.”

    Naj vam bo tokrat izjema. Bi pa od kritika pričakoval, da se predstavi z imenom in priimkom, ker tudi to je v srčiki demokratičnega socializma.

    Like

  3. Zelo slabo sem izpostavil bistvo, ki sem ga želel prenesti s svojim komentarjem. Res je da se resnična politika začne šele “onkraj tega, kar je zgolj meni všeč in kar zgolj mene zadeva”. Ampak nobena skrivnost ni, da je Levica kadrovsko zelo podhranjena stranka, zato se mi zdi, da bi svoj čas lahko uporabili za zagovarjanje stvari, ki bodo imele pozitiven efekt za ogromno število ljudi in ne le peščico (posledično več glasov). Potem pa ko pridete do dovolj volilcev da lahko sestavljate koalicijo pa se seveda strinjam, naredite kar se vam zdi prav in ukvarjajte se z vsem, pravico v vsako vas. Tako pa se mi zdi da so vodilni v stranki dovolj naivni in jih bo SDS & company izigravala še naprej. Sploh ni vprašanje kdo ima prav, ampak kdo bolje odigra igro, ki ima trenutno takšna pravila. Levica je tu razočarala, zato je ne bom volil, ker na podlagi zadnjih 4 let ne verjamem v njeno sposobnost da omejene vire (čas in denar) izkoristi kar se da optimalno in se približa zmagi, kar pa bi posledično pomenilo implementacijo demokratičnega socializma.

    Like

  4. Spoštovani nelektorirani tovariš!

    Za uvod gabariti, v katerih se gibljemo. Politika je umetnost možnega. Razprtije in osebne/ego zgodbe žal tudi, na levi so še toliko pogostejše, ker nismo take ovčke kot na desnici, kjer vsi pač molijo k enemu bogu in hodijo za istim očkatom. Moč kvari, absolutna moč pa kvari definitivno. In na volitvah žal zmaga najglasnejši z najlepšo frizuro in ne najpametnejši.

    Vesel sem, da se Levica tudi po štirih letih drži, vztraja in da poslanci niso padli na v članku opisane finte obstoječe “politične” elite.

    Program sem prebral, uh, spisan na slabih sto straneh… 🙂

    Krilatice za prihajajoče volitve so tudi dobre, udarne in populistično všečne: dvignili bomo… priznali bomo… preprečili bomo… zavzemali se bomo…

    Zdaj pa poanta vse te moje pisarije: pogrešam pa na pol A4 strani spisane in razložene naše zgodbe, zelo na kratko bi morda šla nekako takole:

    1. Parlament ima nekaj malega moči kak zakonček ali dva spisat, pa še to le, če ne stopi preveč na prste in ni v nasprotju z interesi vladajočih v svetu (pozor: svetu!). V nasprotnem primeru so pripravljeni za poduk drugim uničit tudi celo državo s prebivalci vred (Grčija). Vlada nima praktično nobene moči ( EU regulativa in poslovni interesi ki se skrivajo za komisijo in ECB, mednarodna politika, Nato, mednarodni trgovinski sporazumi…)
    2. Kaj nardit, da si v Slo priborimo vsaj malo moči in suverenosti nazaj?
    3. Samooskrba. Samozadosnost. Znanje. Medsebojna pomoč! Sodelovanje. Zelena in obnovljiva energija, zdrava eko bio hrana. Naravna zdravila. Teritorialna obramba in gverila po potrebi ne pa profi Nato vojska za preganjat upornike po puščavah.
    4. No, in to je ravno program Levice! Demokratični ekološki socializem! In 50k novih eko delovnih mest…!

    Tole bi bilo za zapakirat v kak dober pamflet….vse ostalo bo zgodovina.

    Držim pesti in ni vrag, da nam ne uspe 🙂

    Liked by 1 person

  5. Delo v DZ bo lahko uspešno, če bo celotna fronta nove levice uspešna, kar predvsem pomeni, da je potrebno iti prego narcizmov (pre)majhnih razlik. To pa seveda ne pomeni, da ne bi upoštevali in spoštovali razlike med nami.

    Like

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s