“Drugače je gotof!”

Spodnji zapis je nastal skoraj pred petimi leti. V soboto, ko je v Večeru izšlo pismo Vesne Vuk Godina o razhodu s Fištravčevimi. Takrat se mi še sanjalo ni, da se mi bo zgodila politika.

Pa da ne bo kdo iz IMZ hud, ker sem zapisal “to kar počnemo v …”. Bil sem pač v tovarišiji, ko se je ideja porajala. Večinoma kot hudičev advokat. In me veseli, da je iz tega nastalo v nekaj letih veliko. Žal pa odgovorni na MOM pomena in sporočila IMZ niso razumeli. In tudi razmislek novinarja Večera, kako županovati, ne.

In po petih letih upam, da smo pametnejši za izkušnjo, ki se je izkazala, ko so ji nekateri dali drugo možnost, za farso. Tako v Mariboru kot na ravni soupravljanja celotne države. Ni odrešenikov, ni bližnjic!

Še zlasti v politki ne. So le dvoličneži in trenutno še manjšinska peščica nedvoličnih emaptičnih garačev.

Nova vrečka presenečenja, stari večni zemljo krast ali nekaj povsem Drugega in drugačnega, to pa je naša skupna odgovornost.

Lahko noč

****

Sobota/nedelja, 7./8. 4. 2013

Seveda vsi berejo, kaj je Godina napisala ter čakajo odgovor županove ekipe. Sam o vsem skupaj vržem na FB daljši razmislek, ki gre takole:

ŽUPAN, KADROVANJE, MARIBOR

Čitam vse te pisarije okoli odhoda VVG iz Skupaj za Maribor ter očitke, da je Fištravec »zdresiran kužek«. Kaj naj rečem? OK, dajmo po vrsti:

1. Seveda so bila odzivi ljudstva zelo pričakovani. Za ene so »MB Butale«. OK, kar nekaj od teh, ki pišejo takšne komentarje, je iz t. i. Ljubljanske urbane regije in za mene je MOL še bolj kalimerovsko-nojevsko-butale zgodba. Za druge je seveda, kako priročno, VVG itak »čarovnica«, ki je »užaljena, ker ni dobila stolčka«. Tretji so »vse že vnaprej vedeli« … pa, da ne nadaljujem … jbg, tako funkcionira ta deželica, ki jo sam, če imam ciničen dan, predstavim dobronamerno tujemu družboslovcu takole: »Veš, dragi moj/draga moja, najkrajša definicija Slovenije je: Slovenija je ne pretirano velika disfunkcionalna družina.« Žal, taki pred- in obmoderni smo.

2. Oditi v politiko v ožjem smislu in hkrati ostati devica je statistično gledano nemogoč dogodek. It’s the name of the game pač. Vsaka politična skupina ima svoje podpornike, če lažje razumete, OK, strice in tete iz ozadja. Vsaka resna politika v Infotainment dobi potrebuje ali denar ali kanale lastne promocije in to žal ni brezplačno. V Sloveniji običajno ne dobiš penezov, ker smo finančno revna zapufana družba. Priznajmo si to. Kaj se potem zgodi? Volilna propaganda se dela na kredo, seveda s pričakovanji, da »mi bo potem povrnjeno«. Kaj pa mislite, zakaj nimamo še nekoliko bolj stroge zakonodaje v zvezi z volitvami? Zakaj ne izvajamo še te zakonodaje v celoti, ki jo imamo? Ja, jasno, zato, da se lahko sedanja parlamentarna politika gre zgodbe z brezplačniki, z »nikoli poplačanimi kampanjami« (Koliko je takrat bil že celo ata Kučan dolžen za neko svojo kampanjo? Kako so že to skompenzirali? Novinarji, no razsvetlite nas!), da lahko iz kakšnega (para)državnega podjetja prelivaš denar v stranke (npr. telekomunikacije in energetika sta zelo priročna sektorja za takšna početja). No, saj veste, o čem govorim.

3. Ta godlja, ki ni niti zgolj tipično slovenska, se v nekoliko bolj normalnih družbah rešuje z dodelanim in strožjim pravnim redom v zvezi z volitvami in politiko nasploh (vem, dolgočasen sem, a preberite si ločeno mnenje ustavne sodnice dr. Jadranke Sovdat ob vrnitvi mandata Kanglerju v DS, zlasti del, ko navaja primer francoske zakonodaje) ter raziskovalno-novinarskim delovanjem medijev, ki so v tem primeru res, kot se to lepo reče, 4. veja oblasti. Ob tem pa seveda PREDVSEM z aktivno civilno družbo in nadzorom politike v ožjem smislu z njene strani. Pravo, delujoči mediji in civilna družba so tisti garanti, tisto omrežje pritiska, ki so nujni za dvig tako politične kot kulture nasploh. So tisti, ki ustvarjajo robne pogoje za TRANSPARENTNOST politiki.

4. OK, sedaj pa gremo v Slovenijo in Maribor. Tako Kanglerjev odstop kot izglasovana nezaupnica Janezu Janši in še bolj dogajanje ob in po njej (vključno s PEN (ne)zgodbo) je dokaz o našem demokratičnem suficitu. Povedano po domače, še vedno se vedemo kot infantilneži, ki jim vržeš liziko in so že srečni in vse je zopet krasno. V taki nezreli družbi so seveda na delu vedno preproste rešitve in binarne logike. Mi vs. oni, črni vs. beli … rešitve, ki že dolgo niso nobene rešitve! So le poglabljanje stanja in sranja, v katerem smo.

5. Seveda se v družbi, ki deluje po taki logiki, ne odpirajo pravi konflikti in ne iščejo ustrezne rešitve, saj družba funkcionira na način kupčkanja in pristopa »zemljo krast«. Mi desni bomo levim speljali npr. energetiko. Mi levi bomo desnim … Že na nacionalni, na lokalni ravni pa še dosti bolj izrazito so te delitve levi vs. desni vs. previratni itak le pasje bombice za rajo. Mi se potem v ozadju že zmenimo, kaj in kako bomo delali ter si ustvarimo hobotnico. Običajno je v ozadju kakšen gospod 60+, ki svojo osebno krizo, kaj naj še počnem v življenju, rešuje tako, da zajebe celotno mesto, občino, regijo, sektor (hočete primer? No idite resno raziskovati zgodbo TEŠ 6 … pa začnite s tem, kako so izločili možne številne tekmece pri razpisu … pa kateri gospodje so v ozadju …). Gre preprosto za že 20 let trajajočo primarno akumulacijo (post)tranzicijskega kapitala na slovenski način. Ker kapitala ni drugje, se ga poskuša prisvojiti v občinah, zlasti mestnih, in v (para)državnih sektorjih, zavodih, podjetjih ter seveda skozi mehanizme »pomoči« gospodarstvu. To je micelij za vse slovenske hobotnice. (OK, pa še malo krvavih rok nekaterih v trgovini z orožjem.)

6. Take pač mamo in dokler tega ne razsekamo, kot Aleksander Makedonski tisti slavni vozel, nam ni pomoči. Ob tem pa gre seveda tudi za globalne vplive. Očitno si t. i. economic hitmen želijo za naslednji komplet lego kock Slovenijo. Da se bi malo igrali z nami, malo eksperimentirali, koliko in kako nas lahko stiskajo. Tukaj se leva ali desna ali ne vem katera že vlada vede enako pohlevno in teče ali k mutti Merkel ali k stricu Mussomeliju ali komu tretjemu.

7. OK, vem, postaja prekompleksno, celo perpleksno. Kaj ta Trček spet bluzi? Jebi ga folk, začnite uporabljati GLAVO! Gremo v Maribor sedaj. Ne le Marta, kar nekaj nas oz. 3/4 vstajništva je hotelo razkritje FKNO, kako je šla zgodba naprej se ve. Anonimnost FKNO stricev iz ozadja je bila ključni razlog, da se kar nekaj vstajniških skupin ni hotelo opredeliti za županskega kandidata. (Tudi ostali 3 vstajniški kandidati, ki so zbirali podpise, so bili bolj solo projekti z le nekaj podporniki.)

8. Sam sem zastopal idejo, ki je bila za večino pretirano radikalna. Katero? Ne bojkot, blokada teh kao volitev. Zakaj? Ker sem se zavedal zgoraj zapisanega. Ker bi morala vstaja doseči izredne volitve tako za župana kot za mestni svet. Ker bi se takrat moralo delovati bolj transparentno, saj bi to lahko vstajniški potencial dosegel oziroma zahteval. A žal temu ni bilo tako.

9. Da se bo v Skupaj za Maribor zgodilo nekaj takega, kar se sedaj dogaja, sem dobesedno vedel že iz časov na koordinaciji vstajništva, ko so sami sebe klicali »skupina posameznikov«. Egotripe se da izkoristit v pozitivno smer, če se transparentno in pošteno gradi na strokovnosti, lahko pa se, kar je itak slovenska folklora, pogrizemo in pokoljemo.

10. Ker je FKNO ostal Zorro vstajniškega dogajanja, je kandidat izgubil podporo dobrega dela vstajništva, kar je tudi pripeljalo do sedanjega položaja.

11. Seveda pa je najlažje kritizirati! Obstaja aktivna in pasivna volilna pravica. Fištra je bil toliko nor, v pozitivnem pomenu te besede, da je šel v to. Kuža ali ne kuža, čas bo pokazal svoje.

12. Ima ne le pravico, ima predvsem DOLŽNOST, da izbere ekipo, ki bo popeljala to mesto in občino iz stanja, v katerem je. Sam se ne strinjam z njim, da je Maribor nerazvito mesto. Maribor je, kot je to včeraj lepo rekel Siniša, razdrobljeno, razsuto mesto. Župan s svojo ekipo pa mora oblikovati robne pogoje, da se ti okruški, te razsutosti začnejo povezovati in združevati v dobrobit mesta, občine, regije.

13. Fištra obljublja sodelovanje z vstajništvom, ki ni porodilo le besa in »toliko anarhistov«, če citiram VVG. Z vstajništvom se je v MB začelo zopet komunicirati. Vem, da bo komu to zvenelo naivno romantično, a ljudje, ki smo se pred vstajo mogoče zgolj navidezno poznali na ulicah, se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja, diskutiramo, se tudi skregamo, kar je seveda normalno. Pri vsem tem mi je v MB všeč, da v MB za razliko od LJ ne moreš nakladati, leporečiti, blagoglagoljati, ker te srčni sovstajniki in sovstajnice hitro prizemljijo. Iz vstaje se rojevajo številne pobude, ki jih mora Fištra vzeti resno, ne glede na njegove strice iz ozadja.

14. Seveda je potrebna zunanja temeljita revizija številnih mariborskih hobotnic. Ne le ožje občinske. Revizija tega, kar se je dogajalo na način, kot sem ga opisal pod točko 5. A MB in MOM potrebujeta tudi več zaupanja. Ob očiščenju in pomlajenju potrebujemo tudi sodelovanje. Dokler bomo za vsako besedo in stavkom gledali le, kdo bo koga nategnil, bomo ohromljeni.

15. Seveda nisem naiven. Meni je zelo ljubi film Variola Vera. V njem izreče, če se ne motim, R. Šerbedžija kultno modrost, ki je za sedanje čase sicer nekoliko politično-nekorektno seksistična, a še vedno drži: »Pička je polni organ, pizda je karakterna osobina.« Seveda bo čas naplavil pizde, vedno jih je. Na nas je, da jih opazimo, osamimo in izločimo. To zmoremo!

16. Za mene so iz mariborske vstaje izšle 3 bolj pomembne zadeve, kot pa novi župan. Katere?

1. Ko imamo upravičeno dosti, je naša dolžnost, da rečemo Gotof si! in Vun! ter zahtevamo odhod in nove politike.

2. Maribor je skozi vstajo dobil nazaj civilno-družbeni potencial, ki je nujen za vsako normalno urbanost, saj daje mestu pestrost, politiki ogledalo, ljudstvu varuha njihovega dostojanstva.

3. Vsi mi smo politična bitja. Namesto, da pizdimo na kavču, se moramo samoorganizirati in delovati. To, kar počnemo v Iniciativi Mestni zbor.

17. Ne glede na to za kaj si prizadevamo. Ali ostanek v kapitalizmu ali novi socializem ali ekonomsko demokracijo ali … ali (čeprav sam bi bil bolj za in … in …. in (z izjemo prvega). Osnovni problem je, da se bomo morali končno naučiti GOSPODARITI. Sooblikovati in soodločati o usodi mesta, občine, regije, a se tudi vesti nekoliko bolj zdravorazumsko in predvsem gospodarno. Gospodariti seveda ne pomeni, da ne bomo še naprej sanjali nemogočega in sanj postopno uresničevali.

Za konec bom rekel, da Fištravca ne poznam osebno na način, kot ga pozna VVG, a ne dvomim, da se večine zapisanega ne bi zaveda. Recept je preprost. Spoštovanje vseh soobčank in soobčanov. Tudi tistih, ki bodo, zaradi svojih nečednosti, ki so jih počeli v MOM, končali v kazenskih postopkih. Naj se jim dostojno sodi. Pustimo končno strokam da odločajo.

Na kratko pa je nasvet, kako županovati, lepo podal v današnjem razmisleku MB-Teden v Večeru Aljoša Peršak: »Poštenost. Strokovnost. Transparentnost. Drugače je gotof!«

Pa lep vikend vsem skupaj! (Ata mora iti kuhat kosilo)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s