Pravica do pošasnosti mišljenja – prvotna verzija

Na enem od zadnjih soočenj pred volitvami 2014 sem obljubil, če bom izvoljen, obljubim, da ne bom na Twitterju. Zakaj?

Vsak od nas ima kakšno profesionalno deformacijo. Vsak od nas o določenih zadevah kar nekaj ve, če že ni ekspert na določenem področju, a hitimo počasi.

Pri sedemnajstih, potem, ko sem – ob odkrivanju in vnašanju popravkov v kar dolg program napisan v fortranu – tretji dan dela na VAX mašini v Novolesu dobesedno zakuhal, sem se odločil, da ne bom programer. Nekaj časa sem potem božal idejo o študiju fizike, a sem zadnjega pol leta srednje šole, kot bi to danes rekli, zabluzil.

Že od samega začetka prihoda na “gimnazijo” sem imel poln kufer pifljanja. Moja želja, prihajajoč iz podeželske OŠ, kje je učiteljica sama imela le nekaj epruvet, je bilo raziskovati in delati poskuse, zlasti pri kemiji. A tedanje usmerjeno izobraževanje oz. “šuvarica” je bila svetlobna leta daleč od tega.

Sam sem si naredil maturo. Po uspešno opravljenih popravich sem se vpisal na sociologijo. Tam mi je osnovna izobrazba naravoslovno matematičnega tehnika, smer uporabna matematika, bila v pomoč, da sem z lahkoto preplaval statistiko in bil med redkimi, ki smo razumeli, kaj sploh dogaja, ko nam je žal že pokojni Cveto v drugem letniku po tabli risal matrike.

Šment pa ta Trček! Najprej spoka s FB, sedaj pa še guši z neko matematiko. A to naj bi bil družbeno-politični blog? Malo morgen!

Ergo, ker sem v osnovi človek Wirthovega Pascala, zelo rad najprej zadevo v glavi razgradim na prafaktorje in potem poskušam dojeti njen algoritem. Posledično sem hudičev advokat, ki vedno tečnobno postavlja “odvečna” vprašanja. In potem se (še vedno) čudim, ko ljudje niso ravno navdušen, saj poskušam zgolj logično (iz)praševati, da bi dojel logiko zadeve s katero se trenutno ukvarjam.

Npr. zadnji primer zaslišanj glede NLB “iranskega” denarja. Gospa pooblaščenka za pranje denarja, ki si to ni hotela postati. Njen predhodnik, ki je predlagal tri druge. Le gospa in pomočnica za preprečevanje tovrstnih rabot za celotni bančni sistem NLB. In gospod Kramar, ki mu gredo moja logična vprašanja izdatno na …

Razumeti zadeve, jih premisliti, poskušati najti boljši algoritem, pred tem ugotoviti kje je sistem v loop zanki in slabo premišljeni if stavki, da o kazalcih sploh ne gušim  … vse to zahteva tako čas kot tudi koncentriranje razprave na temo in ne trobezljanje o vsem počes, kar večino časa je FB oz. v kar so se spremenili t.i. “socialni” mediji, ki so samozanikanje že v poimenovanju.

Se pardoniram, a meni ni “socialno”, da jaz všečkam vaše in vi moje ali pa obratno. Če pa se ne strinjamo, pa bomo bevskali en na drugega pa malo drugi na prvega in tako v krogu kot mlada muca, ki se igra z lastnim repom. In resnici na ljubo lahko povem, da so bili moji najbolj tehtni zapisi na FB dokaj pričakovano najmanj opaženi, kaj šele všečkani. Z drugih z lahkoto živim, prvo je bolj problematično.

Kam bodo verjetno zaplule tovrstne kibernetske platforme, ki jih sedaj imenujemo “socialna” omrežja, je že konec osemdesetih pisal Paul Virilio, moj najljubši poststrukturalist, čeprav mi je tudi Jean Baudrillard zelo blizu.

Virilio je pisal o “imobilnem proletariatu”, ki bo pasivizirano sedel v foteljah in se šel, kot bi to rekli danes, e-nekaj. No, njegove slutje so se več kot uresničile, zgodile so se kot univerzalna akcidenca, če uporabim še en njegov izraz.

In ta akcidenca je najprej kot iskra skočila tudi v politiko, podobno kot sem jaz v njo padel, potem pa se razširila po njej kot požar. Idealnotipski primer tega je the Zet Donald, predsednik ZDA, ki rad gleda televizijo. Najrajši Fox News in še malo ostale do njega kritične “Fake News”. In potem malo čivka in staff se drži za glavo. In tudi cel svet vedno bolj.

Ne bom se pardoniral, a za mene politika ni to. In tudi to ne, kar počneta dva dolgoletna soborca na slovenski politični sceni. Princ Teme in slovenskega Twitterja in Princ Samopodobe in slovenskega Instagrama.

Politka je kantovska javna raba uma. Pika!

Jaz sem v bistvu zelo dolgočasen človek. Zelo cenim mir, da lahko potem v miru, kot se reče, zadeve (pre)misli. Več kot tri leta mojega tudi čez mero klovnovstva je bila več kot zadostna overdoza.

Po tehtnem uvidu v algoritem slovenske politike, lahko z vso resnostjo dobro šolanega analitika družbe rečem le, da bo potrebno na novo napisati operacijski sistem s politiko solidarnosti in pravičnost, ki izhaja iz dejstva da nas Drugi in drugačnost bogati, kot tudi celo vrsto konkretnih politiki od stanovanjske in politike JPP pa vse do … (dopolnite sami).

In to je na kratko to. Bye-bye FB, dobrodošla počasnost in nujna POŠASTNOST mišljenja.

Lepe praznike, vključno z božičnimi, ki jih pri nas seveda praznujemo, saj gre v srčiki za poganski običaj slavljenja konca teme.

In črnem teme ter volčjih noči je tudi v slovenski politiki v zadnjega pol stoletja bilo več kot dovolj.

(Nelektorirano … in tudi vse bodoče objave bodo. In ja, skregan sem z vsemi slovnicami tega sveta.

Tole vse skupaj je še dokaj rudimentalno. A v slabi uri se zregistriat, plačat in napisati prvo objavo na blogu, bodi dovolj. Pravile in vse ostalo še sledi.)

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s