Svetovalci izven koridorja

Že zelo zgodnje civilizacije so se zavedale pomena vednosti kot ključnega predpogoja njihovega obstoja. Odločevalci so se posvetovali s tistimi, ki so vednost goji, izpopolnjevali, preizpraševali in prenašali med generacijami ter prostori.

Nekateri to, dokaj napačno, imenujejo elitizem, čeprav gre v bistvu za nujno potrebno mojstrstvo. Da iz vajenca postaneš skozi dolgotrajen in pogosto mukotrpen proces mojster ali mojstrica, potrebuješ ure in ure dela ter kvalitetne in odgovorne mentorje in tudi tu in tam kakšnega nestorja.  Žal so redke družbe, kjer so te pomembne vloge bile enakopravno spolno zastopane. Pa se zvrnimo iz tega uvoda v to našo ljubo Kokoško in njeno samostojnost.

Uvodoma so nas hoteli tuji svetovalci “šok terapij” izžeti na način kot se sedaj izžema večina, da se potem dosega “gospodarska rast”. No, vsaj takšna, ki jo kažejo nekateri osnovni makroekonomski kazalci. Čeprav je že od konca šestdesetih let predhodnega stoletja jasno, da le-ti ne merijo nujno napredka. Na ta model iz tujine svetovanega “razvoja” takrat nismo pristali. Je pa tedanja oblast pristala na model denacionalizacije, ki si ga ne bi mogle privoščiti še dosti bolj bogate države in družbe.

Ves čas pa so, ne glede na “levo-” ali “desnosučnost” koalicij in vlad, bili tukaj domači svetovalci. Nekateri od njih so se v četrt stoletja več kot le nekoliko postarali. A je mogoče ob tej ireverzibilnosti zastarala tudi njihova vednost,  je očitno nespodobno spraševati, čeprav bi se seveda morali nujno to vprašati. Ti gospodje, in tu in tam kakšna dama, dokaj lepo živijo na javnih blagajnah od žuljev preštevilnih. Le dve zgodbi.

Zgodba 200.000 +

Naokoli kroži seznam, ki nekako zajema čas zadnjih treh vlad in koalicij (Janša, Bratovšek in del Cerar mandata) in iz javno dostopnih podatkov kaže na svetovalce in svetovalke, ki so v tem času zaslužili več kot 200.000 EUR bruto. Če seštejemo te zneske, pridemo do kar lepega občinskega proračuna. Veseli bi ga bili številni dobronamerno in nekleptokratsko (so)delujoči župani in tu in tam kakšna županja.

Ob nekaj prevajalci z jezikovnimi kompetencami za nabor jezikov potrebnih ob času begunske krize ter strokovnjakih (večinoma) psihiatrične forenzike prevladujejo na seznamu gospodje iz vseh možnih slovenskih pravnih in ekonomsko-poslovnih šol.

Njih nasvete so najemale in plačevale vse dosedanje koalicije ter vlade. Gospodje so večinoma cenjeni profesorji in javne osebe, ki vedno znova kometirajo – pogosto dokaj počez in zelo površno ter tudi zastarelo – tako ožje strokovne kot tudi širše družbene razvojne izzive in zagate.

Povprečen gospod ali gospa s tega ali podobnega seznama je v cca. 5 letih potegnil znesek letnega stroška 5-6 poslank ali poslancev. In?

Je kdo kadarkoli tovrstne svetovalce nabijal na pranger kot katerokoli že sestavo DZ?

Jih je kdor kadarkoli postavil vsaj resno v soj žarometov, kaj šele kazensko preganjal, saj so na osnovi njih svetovanj dogajale zadeve, ki jih danes poznamo kot afere in so predmet različnih preiskovalk ali pa, še bolj pogosto, le nekaj TV oddaj, kjer se voditelji vedno bolj glasno derejo in muzika šopa tako, da bi človek izklopil zvok, če že ne vrgel TV skozi zaprto okno?

In psi lajajo oz. ljudje (pretežno) na FB bevskajo ter na Twitterju sikajo, vlade in koalicije se menjajo, gospoda izbrani “svetovalci” pa o(b)stajajo še naprej. Občasno uleti kakšen novi, a ne prepogosto, če je dovolj upogljiv in biciklističen.

So seveda tudi izjeme, ki bi res rade svetovale in podajale nujno potrebna znanja, a ti so ob pomoči izostanka profesionalne deontologije in medijev običajno kulpizirani. Se veste, večina čakajoči v vrsti potiho benti in sanja, da bodo nekoč oni ti in takšni preplačani “svetovalci”.

(Ne govorim na pamet, 20 let sem preživel v akademski srenji.)

Zgodba o nekem ustavnem pravniku

Večino tega, kar danes v ljudskem jeziku številni imenujejo “privatizacijski rop”, so pravno-formalno požegnali strokovnjaki za področje prava, financ in ekonomije. In je vse “lepo” legalno, če že ravno legitimno in ustavno, če beremo Ustavo RS vsebinsko, ni.

Neka skupina ljudi je ob t.i. Jazbinškovem zakonu potegnila takratko. Nekateri od njih so imeli peneze in znanstva, da so se uspeli ob ustrezni pravni pomoči izvleči, rešiti. Ostalo jih je nekaj deset, ki so pač bili že tako družbeno, tudi dohodkovno, depriviligirani in neinformirani. Njihovo protiustavno usodo smo poskušali v DZ reševati s predlogom noveliranja zakonodaje, a je SMC izkazala, sedaj že prislovično, dvoličnost.

In ni jim ostalo nič drugega kot da se spomnijo, da bo “potrebno iti na Ustavca”. Pa so ti oškodovanci izhajali iz lastnih življenj in skromnosti njih denarnici. Mislili so si, bomo stopili do bivšega ustavnega sodnika, zbrali teh nekaj sto fičnikov in bo. Hmmm.

Ker ne ljubite predolgih zgodbo, sledi krajša obnova. Gospoda je rekel, da bo napisal. Ob ceni pa jih je vrglo na zadnjico. 10.000.  Pa sem se malo pozanimal, v bistvu je bila njegova cena “ugodna”. Večina to dela za vsaj 20.000. In neka gospa, ki dobro pozna to ustavno-pravno gospodo, mi je rekla, “starejši so, bolj jim denar diši”.

Dokaj lenoben tovrstni gospod napiše letno npr. tri tovrstni zadevi. Če je iz prave politične “kvote”, dobi v obdelavo še kakšen zakon. In stane državo vsaj celoletni bruto strošek poslanke in poslanca skupaj.

In bo napisal enkrat za, drugič proti, pa še vmes eno pro bono, ker on pa ja ni tak kot vsi drugi, ne t’č, ne m’š pravno mnenje. In bo naredil s tem dosti več škode kot nekdo iz katerekoli že sestave DZ, ki ga bodo v medijih nabijali, da je v letu npr. porabil 378 EUR na službenem telefonu! Nezaslišano!

Ta zapis je v srčiki moralka. Je zgodba o etiki in morali ter tudi o pravu in pravičnosti. Kaj pa sem vam hotel v bistvu povedati?

Za trenutek ugasnite tuleči TV, za pol ure odložite nujne opravke na FB, Twitter, Instagramu ipd. in si odgovore poiščite sami. Ker kmalu bo prepozno.

Ker so pomembnejše teme od tega, koga bo za “prostitutko” – dokler  berete ta moj razmislek o “svetovalcih” razglasil Ivan Janez. In tudi od tega, katero ograjo ali miško bo objemal ter na Instagramu predstavil Borut.

Lahko noč Slovenija s svetovalci izven koridorja

P.S.: “Izven koridorja” je izraz, ki ga trenutno pogosto slišimo ob prenosih novoletne skakalne turneje.

In seveda tudi tisti iz zgodbe o porabi na službenem telefonu je sokriv za tovrstne “svetovalce”, če pristaja na takšne politike in njih nosilce.