Ob branju Martina Kušeja o umetnosti, identiteti in slabem političnem gledališču Pretekli teden sem v roke vzel Za mano belina, slabih dvesto strani razmislekov avstrijskega gledališkega in opernega režiserja Martina Kušeja, in jo prebral na mah. Ne zato, ker bi bila drobna, ampak ker se v njej presenetljivo tekoče prepletajo gledališče, identiteta, politika, ljubezen, samota… Continue reading Da bi lahko ponovno zadihali
