Adventna pravljica s pomembnim sporočilom o bodočih politikah

Času primerno bom povedal dve pravljici, ki sta postali uresničeni zgodbi.

Pravljica o vrtcu

V neki občini, ki niti ni tako zelo oddaljena od Slovenije, jim kar dobro gre. Tovarna znanih traktorjev v regionalni prestolnici dobro posluje. Ljudje so umni in ne skregani za razliko od nas. Gospod, ki mi je pripovedoval to zgodbo, je njen ključni akter. Je tudi občinski svetnik. Celo več, pri nas bi rekli “opozicijski občinski svetnik”. Sledi zgodba.

Ker so dobri robni pogoji za razvoj regionalnega gospodarstva najboljša demografska razvojna politika, se je v občini, ki šteje nekaj čez 3000 prebivalcev, rodilo kar lepo število otrok. Malčice in malčki hitro rastejo in potrebujejo vrtec. In občina je pred izzivom, a naj gre v dozidavo vrtca z novima skupinama?

Omenjeni gospod je, naj mi bo odpuščeno, nekoliko meni podoben. Zelo rad pač tuhta. Ob tem je mlad uspešen kmet, ki mu je ata prepustil kmetijo. Pred tem pa ga je naučil, da mora vsak penez vsaj trikrat naokoli obrniti.

In se je ta “opozicijski občinski svetnik” spomnil nekega občana, ki se je nekoliko zakalkuliral tako v velikosti kot zakreditiranosti novozgrajenega kmečkega turizma. Pa je na seji občinskega sveta predlagal, da bi ta nova oddelka vrtca locirali na tej turistični kmetiji. Tudi tam so ga najprej gledali na način “ah ta nori Trček” ali če vam je ljubše z besedami dr. kršitve poslovnika v DZ gospoda Tanka, joj “kakšne bedastoče” govori.

Pa da zgodba ne bo predolga. Človek se z idejo ni pustil kar tako odgnati. Ob tretjem njegovem “teženju” na seji občinskega sveta je bil prisoten uradnik z deželne ravni. Je poslušal in rekel: “se to ni tako slaba ideja, bom pogledal, kako bi jo uresničili”. In?

Da ne bo zgodba predolga. Starši združeni v društvo, občina in omenjeni kmet s prevelikim kmečkim turizmom so podpisali tripartitno pogodbo.

Oddelka vrtca sta na kmetiji. Deca vedo, da krava ni lila barve. Občina je izdatno privarčevala pri investiciji. Občan, ki se je malo finančno zakalkuliral, je tudi rešen. Ergo, je občina še dodatno privarčevala na socialnem transferju. Ob tem starši kupijo tudi pridelke ne le od tega občana, tudi od okoliških kmetov, ko gredo po deco v vrtec na kmetiji. Ergo, lokalna samooskrba v praksi in še nekaj delovnih mest in prilivov v občinsko blagajno imajo.

Da o tem, kako tudi, ko je vrtec zaprt, pogosto deca s starši, sorodniki, prijatelji pridejo na kmetijo in na igrala ter kako bodo ti otroci, ko odrastejo, primerno umni, sploh ne načenjam. In tudi, ko ne bo potrebe po dodatnih skupinah, bo zgodba kemtije lahko uspešno živela naprej.

Gospod, ki mi je povedal zgodbo, mi je rekel tudi: “pa se ne moreš biti pri nas, v naši občini koalicija, opozicija. Ljudje so izbrali nekaj nas, da poskrbimo za to, da bomo vsi imeli boljše življenje”.

Na 36. redni seji DZ pa smo imeli primer občine Kostanjevica na Krki. Župan in 10 občinskih svetnikov/svetnic, ki so tako lepo “sodelovali”, da občina 3 leta ni mogla priti do občinskega proračuna. Šlo je tako daleč, da je moral ukrepati DZ. In zadnji dan pred rokom za ukrepanje, jih je po skoraj treh letih srečala pamet. V bistvu dvomim, da jih je, le ponovno bi radi bili izvoljeni in še naprej kregali ljudi v občini, ki je tak biser, da bi vsi lahko z zlato žlico jedli.

Kaj bi mi brez nas, mar ne?

Zgodba o 5 dedih

Smo sedeli na uradnem kosilu na ljubljanskem gradu. Obisk je bil na visoki ravni. In ko se je potrebno z gosti umno pogovarjati, radi pokličejo v PS Levica in rečejo, da tako PDZ kot protkol prosita, če bi Trček lahko prišel.

Običajno je na tovrstnih kosilih, ki so nevidni del dela nekaterih poslank in poslancev, kot predstavnik trenutno največje opozicijske stranke prisoten tudi dr. Logar iz SDS.

Njemu očitno Ivan Janez naroči, da mora vsaj 5x izreči, kako sem jaz “radikalni levičar” in to radikalni izreči kot res RADIKALNI. In potem, ko tam nekje po tretjini pogovorov ob vsakem kosilu na katerem je prisoten to Anže stori, gosti malo začudeno gledajo in si verjetno mislijo, da mu škodi spiti kozarec vina. Ok, dovolj premora, sledi zgodba.

Gre za družbo in državo, ki ima najbolj zgledno urejeno informatiko, vključno z državnim e-oblakom o katerem tako rad kar malo počez gostoli IKT resorni minister Koprivnikar.

Kljub uradnosti kosila je debata dokaj hitro postala neformalno odkritosrčna. In gospod Nestor je povedal bistvo uspešnosti e-zgodbe. V nekem trenutku je bilo na ključnih položajih 5 možakarjev (Se pardoniram damam, a jaz res nisem soodgovoren za patriarhalnost neke baltiške države. Za tolažbo pa povem, da je občina iz prve zgodbe ob našem obisku imela zelo prodorno in uspešno županjo.)  Pripadali so  različnim političnim strankam. Trem, če me spomin ne moti. In?

In gospodje so se odločili, da se ne bodo šli medsebojnega bevskanja, ki je tako zelo tipično za slovensko politiko. Odločili so se, da bodo naredili nekaj v skupno dobro družbe in države. Odločili so se, da je to ključno in ne kdo bo “iz naše kvote prišel v nebesa”, če parafraziram skupaj pogosto izjavo vodje PS SMC gospe Simone K-L. in DeSUS gospoda Ficka, ki dela škoda v državnih gozdovih.

Kaj je nauk teh dveh zgodb?

RESNA in samoumevno ODGOVORNA politika se začne onkraj tega, kar mi v Sloveniji gledamo že četrt stoletja. Onkraj pajdaškega plenjenja in fevdalizacije te ljube nam Kokoške z ljudmi, ki se jih izbira na način, “ni važno kakšen je, važno, da je naš”. In za takšno stanje smo si v Sloveniji krivi mi sami.

In volitve trkajo na duri in vam bodo zelo kmalu ob vuzemskih pisanicah poskusili podtakniti stara kleptokratska jajca, tudi, ko vam bodo ponujali novo vrečko presenečenja.

Ne izvolimo se sami, kot vedno ponovim, ko mi začnejo gušit, “vsi ste isti”.

Omenjeni zgodbi govorito o enotnosti in samostojnosti. In to praznujemo, ob ostalem, te dni. In zima je čas, ko se še bolj izdatno in poglobljeno razmišlja.